Za zaščito kmetov in manjših dobaviteljev je nad ravnanji deležnikov v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi treba zagotoviti stalen nadzor z namenom preprečevanja in omejevanja nepoštenih trgovinskih praks oziroma prepovedjo uporabe nekaterih pogodbenih pogojev, ki veljajo za nepoštene in nedovoljene tudi, če se obe pogodbeni stranki z njimi strinjata.
Agencija je na podlagi Zakona o hrani (Uradni list RS, št. 100/25), v nadaljevanju: ZHra, pristojna za nadzor nad izvajanjem in za administrativno sankcioniranje nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi (v nadaljevanju: nedovoljena ravnanja) oziroma kršitev 70. in 72. člena ZHra, odloča pa tudi kot prekrškovni organ o prekrških odgovornih oseb zaradi kršitev 70. člena ZHra. Postopek nadzora in administrativnega sankcioniranja iz 70. in 72. člena ZHra ter prekrškovni postopek se vodita v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.
ZHra opredeljuje nedovoljena ravnanja kot tista, s katerimi kupec s svojo znatno tržno močjo, razvidno iz letnega prometa v skladu z 12. točko 2. člena ZHra (letni promet dobavitelja in kupca je letni promet v skladu s Prilogo Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36), vključno z opredelitvami samostojnega podjetja, partnerskega podjetja in povezanega podjetja), še zlasti v razmerju do dobavitelja, in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji izkorišča dobavitelja.
Po drugem odstavku 70. člena ZHra se šteje, da ima kupec znatno tržno moč, če letni promet, ki je ustvarjen v preteklem letu, s strani:
1. dobavitelja ne presega 2.000.000 eurov, s strani kupca pa presega 2.000.000 eurov;
2. dobavitelja presega 2.000.000 eurov, vendar ne presega 10.000.000 eurov, in s strani kupca presega 10.000.000 eurov;
3. dobavitelja presega 10.000.000 eurov, vendar ne presega 50.000.000 eurov, in s strani kupca presega 50.000.000 eurov;
4. dobavitelja presega 50.000.000 eurov, vendar ne presega 150.000.000 eurov, in s strani kupca presega 150.000.000 eurov;
5. dobavitelja presega 150.000.000 eurov, vendar ne presega 350.000.000 eurov, in s strani kupca presega 350.000.000 eurov.
Nedovoljena ravnanja so (četrti odstavek 70. člena ZHra):
1. plačila, ki niso povezana s prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov dobaviteljev;
2. povračilo za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimenta oziroma posameznih proizvodov;
3. povračilo za skladiščenje, razstavljanje ali postavitev proizvodov na police na prodajnih mestih, za omogočanje dostopnosti takih proizvodov na trgu, stroške osebja za opremljanje prostorov, uporabljenih za prodajo dobaviteljevih proizvodov, razen če se dobavitelj in kupec o tem jasno, nedvoumno in vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih, katerih realizacijo je mogoče dokazati;
4. zaračunavanje stroškov promocije, oglaševanja in trženja kmetijskih in živilskih proizvodov, razen če se dobavitelj in kupec o tem pisno, jasno, nedvoumno in vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih, katerih realizacijo je mogoče dokazati;
5. povračilo stroškov za sklenitev pogodbe;
6. prispevek za širitev prodajne mreže trgovine, izboljšanje ali preureditve prodajnih mest, povečanje skladiščnih zmogljivosti, širitev distribucijskega omrežja in podobne aktivnosti;
7. vračilo neprodanih hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov in proizvodov, katerih rok uporabe je še najmanj ena tretjina obdobja od dostave do poteka roka uporabe, ne da bi kupec plačal za te neprodane proizvode ali ne da bi plačal za odstranitev teh proizvodov ali oboje, razen če je bilo vračilo kmetijskih in živilskih proizvodov, ki niso hitro pokvarljivi, jasno, nedvoumno in vnaprej dogovorjeno v pogodbi o dobavi ali v poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, katerih realizacijo je mogoče dokazati;
8. plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah;
9. redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti;
10. zaračunavanje nadomestila za zmanjšanje prometa, prodaje ali marže zaradi zmanjšane prodaje določenega blaga;
11. nespoštovanje plačilnih rokov iz ZHra;
12. neprevzemanje dogovorjenih količin proizvodov v skladu z dogovorjeno dinamiko odkupa, če ta odstopa od dogovora za več kot 25 %;
13. pogojevanje sklenitve pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih;
14. zahteva po ekskluzivnosti prodaje posameznega blaga, razen za blago, ki je proizvedeno za prodajo po trgovinski blagovni znamki ali na zahtevo stranke in na podlagi strankinih specifikacij proizvoda;
15. pogojevanje sklenitve ali podaljšanja pogodbe ali prevzema proizvodov z zahtevo po proizvodnji in dobavi proizvodov za trgovinsko blagovno znamko, ki se štejejo za zamenljive s proizvodi blagovnih znamk proizvajalca;
16. zahteva kupca, da dobavitelj ne prodaja proizvodov tretjim strankam po nižjih cenah od tistih, ki jih plača sam;
17. odpoved naročila hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov v tako kratkem roku, da za dobavitelja ni mogoče razumno pričakovati, da bo našel nadomestni način za trženje ali uporabo teh proizvodov; odpoved v roku, krajšem od 30 dni, se vedno šteje kot kratek rok;
18. diskriminatorno ali nesorazmerno zaračunavanje nadomestila za razkladanje dobavljenega blaga;
19. zahteva po plačilu za poslabšanje ali izgubo kmetijskih in živilskih proizvodov ali za oboje, kar se zgodi v prostorih kupca ali po prenosu lastništva na kupca, če takšno poslabšanje ali izguba kmetijskih in živilskih proizvodov ni posledica malomarnosti ali krivde dobavitelja;
20. prenos poslovnega tveganja na stranko po dobavi za globe ali druge kazni, razen če je globa ali druga kazen izrečena zaradi pomanjkljivosti blaga, za katero je odgovoren dobavitelj;
21. določanje nesorazmernih pogodbenih kazni;
22. prepoved odstopa terjatev;
23. zavrnitev pisne potrditve pogojev pogodbe o dobavi med kupcem in dobaviteljem ali neizpolnjevanje obveznosti iz 72. člena ZHra glede pisne oblike oziroma obveznih sestavin pogodbe;
24. enostranska sprememba pogojev pogodbe o dobavi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki zadevajo pogostost, način, kraj, roke, obseg dobave ali dostave kmetijskih in živilskih proizvodov, standarde kakovosti, plačilne pogoje, cene ali opravljanje storitev;
25. kupčeva protipravna pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti dobavitelja v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost;
26. grožnje kupca s povračilnimi ukrepi (npr. umik proizvodov iz ponudbe, zmanjšanje naročenih količin proizvodov ali prekinitev določenih storitev, ki jih kupec opravlja za dobavitelja, kot so trženje ali promocije proizvodov dobavitelja) oziroma izvedba takšnih ukrepov, če dobavitelj uveljavlja svoje pogodbene ali zakonske pravice, vključno z vložitvijo prijave pri organih iz 74. člena ZHra ali s sodelovanjem s temi organi med postopkom;
27. zahteva kupca po nadomestilu za stroške, nastale pri proučevanju prijave strank v zvezi s prodajo dobaviteljevih proizvodov, čeprav ne gre za dobaviteljevo malomarnost ali krivdo;
28. prodaja kmetijskih in živilskih proizvodov pod nabavno ceno, to je pod ceno, po kateri je bil proizvod nabavljen v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, ki se ji prišteje DDV in odštejejo vsi popusti. Ne glede na prejšnji stavek je prodaja pod nabavno ceno dovoljena pri:
- prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov v obdobju tik pred iztekom roka uporabe,
- popolni razprodaji zalog kmetijskih in živilskih proizvodov zaradi zaprtja obrata, stečaja ali likvidacije podjetja,
- prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov zaradi umika iz ponudbe,
- prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov iz drugih razlogov, ki ne preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo tržne konkurence.
Prodaja posameznega kmetijskega ali živilskega proizvoda pod nabavno ceno se šteje za nedovoljeno ravnanje le, če vlada do 1. decembra tekočega leta za naslednje koledarsko leto tako nedovoljeno ravnanje predpiše.
Nedovoljena ravnanja iz ZHra so obvezne določbe, ki se uporabljajo v vseh primerih, ki spadajo na področje uporabe nedovoljenih ravnanj iz ZHra, ne glede na morebitne drugačne določbe v pogodbi.
Če pogodba vsebuje nedovoljena ravnanja, so takšna pogodbena določila nična.
Za administrativne prestopke Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence kupcu izreče administrativno sankcijo v enkratnem denarnem znesku v višini največ 0,25 % letnega prometa kupca, ustvarjenega v predhodnem poslovnem letu, če ta naklepno ali iz malomarnosti:
- ravna v nasprotju s 70. ali 72. členom ZHra,
- ravna v nasprotju z obveznostjo, določeno v izvršljivi odločbi, izdani na podlagi 70. ali 72. člena Zhra.
Če ZHra ne določa drugače, se pri administrativnem sankcioniranju uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.
Administrativne sankcije ni dopustno izreči, če je od administrativnega prestopka poteklo več kot tri leta in zastaranje ni bilo pretrgano ali prekinjeno v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.
Z globo od 5.000 do 10.000 eurov Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence za prekršek kaznuje odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
- ravna v nasprotju z 70. ali 72. členom ZHra;
- ravna v nasprotju z obveznostjo, določeno v izvršljivi odločbi, izdani na podlagi 70. ali 72. člena ZHra.
Za prekrške iz ZHra se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.