V Uradnem listu EU je bila 20. marca 2026 objavljena Uredba (EU) 2026/697 o sodelovanju med izvršilnimi organi, odgovornimi za izvrševanje Direktive (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi (v nadaljevanju: Uredba). Uredba vzpostavlja okvir za sodelovanje nacionalnih organov pri preiskovanju in sankcioniranju nepoštenih trgovinskih praks s čezmejno razsežnostjo, ki se pojavljajo na njihovem ozemlju.
Določbe Uredbe v vseh državah članicah začnejo veljati 10. septembra 2027, prenos v nacionalno zakonodajo pa ni potreben. Javni agenciji RS za varstvo konkurence, ki je na podlagi Zakona o hrani pristojna za nadzor in administrativno sankcioniranje nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, Uredba prinaša dodatne pristojnosti.
Direktiva o nepoštenih trgovinskih praksah, sprejeta leta 2019, določa minimalni standard zaščite dobaviteljev pred nepoštenimi praksami njihovih kupcev, da bi se vnovič uravnotežila pogajalska moč v agroživilski dobavni verigi. Pet let pozneje je Evropska komisija opazila strukturno slabost. Zaradi načela teritorialnosti, po katerem veljajo zakoni, pristojnosti organov ali pravice zgolj na ozemlju določene države, so imeli izvršilni organi težave pri zbiranju informacij, ugotavljanju kršitev in izterjavi denarnih sankcij, kadar je imel kupec sedež v drugi državi članici.
Uredba vzpostavlja trden sistem sodelovanja med izvršilnimi organi, ki temelji na več ključnih stebrih:
Mehanizem medsebojne pomoči: Izvršilni organi lahko zdaj uradno zahtevajo, da jim pristojni organi v drugih državah članicah posredujejo informacije ali sprejmejo preiskovalne ukrepe za ugotovitev, ali je prišlo do čezmejne nepoštene trgovinske prakse.
Usklajeno ukrepanje za razširjene kršitve: Kadar obstaja utemeljen sum o »razširjeni nepošteni trgovinski praksi s čezmejno razsežnostjo«, ki vključuje vsaj tri države članice, lahko izvršilni organi sprožijo usklajeno ukrepanje. Imenovan izvršilni organ - koordinator bo nadzoroval in usmerjal skupno preiskavo.
Proaktivna izvršilna pooblastila: Za krepitev zaščite dobaviteljev nova pravila izrecno pooblaščajo nacionalne organe, da na lastno pobudo posredujejo in obravnavajo čezmejne nepoštene trgovinske prakse, tudi brez uradne prijave dobavitelja. Namen tega je boj proti vztrajnemu »faktorju strahu«, ko dobavitelji v strahu pred povračilnimi ukrepi kupcev neradi prijavljajo kršitve.
Prostovoljno sodelovanje pri strožjih nacionalnih pravilih: Direktiva o nepoštenih trgovinskih praksah državam članicam dovoljuje ohraniti nacionalna pravila, ki so strožja od osnovnih pravil EU. Uredba ne nalaga čezmejnega izvrševanja teh pravil, a državam članicam omogoča, da svojim organom izvrševanja omogočijo uporabo prostovoljnega mehanizma sodelovanja z njimi.
Obveznosti za kupce zunaj EU: Področje uporabe Uredbe sega preko meja EU. Kadar izvršilni organ sprejme preiskovalne ukrepe proti kupcu s sedežem zunaj EU in meni, da ta kupec ne sodeluje, lahko od njega zahteva, da imenuje »kontaktno osebo, odgovorno za Unijo«. Ta oseba s sedežem v EU deluje kot glavna kontaktna oseba za izvršilni organ in je odgovorna za omogočanje preiskave.
Enotno področje izvrševanja
Izvršilni organi so izrecno pooblaščeni za čezmejno zbiranje informacij, preiskovanje in izvrševanje nacionalnih sankcij, ne glede na to, kje ima kupec sedež.
Sistematična izmenjava informacij
Uredba nacionalnim izvršilnim organom omogoča, da se medsebojno obveščajo o nepoštenih trgovinskih praksah ali tveganju zanje prek namenskega sistema izmenjave informacij, ki ga upravlja Komisija. Namen te izmenjave je imeti odvračilen učinek in zagotavljati hitre in usklajene odzive. Izvršilni organi si lahko izmenjujejo dokaze, vključno z zaupnimi informacijami, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, kar povečuje verjetnost, da se čezmejno ravnanje preiskuje in dosledno preganja.
Strožji roki za izvrševanje
Uredba uvaja jasne postopke za zahteve po informacijah, kar ustvarja bolj predvidljivo in potencialno hitrejše čezmejno zaporedje izvrševanja. V kombinaciji s pooblastili po uradni dolžnosti lahko podjetja pričakujejo, da se bodo preiskave začele in napredovale hitreje, kot je bilo to možno sedaj.
Besedilo Uredbe (EU) 2026/697 v slovenskem jeziku je na povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32026R0697