Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) je opravila raziskavo o razširjenosti prodaje kmetijskih in živilskih proizvodov (KŽP) pod nabavno ceno v letu 2025. Z letošnjim letom je namreč Zakon o hrani (ZHra) nadomestil do tedaj veljavni Zakon o kmetijstvu (ZKme-1), ki je 27 nedovoljenim ravnanjem v verigi preskrbe s KŽP dodal še eno nedovoljeno ravnanje, to je prodaja KŽP pod nabavno ceno (torej pod ceno, po kateri je bil proizvod nabavljen v verigi preskrbe s KŽP, kateri se prišteje DDV in odštejejo vsi popusti).
Raziskava je pokazala, da je osem trgovcev v Sloveniji s prodajo KŽP pod nabavnimi cenami skupno ustvarilo približno 14,5 milijona evrov izgube. Pri enem trgovcu se je višina finančne izgube odrazila v enem odstotku od njegovega celoletnega prometa, pri drugih manj, vse do zanemarljivih 0,01 odstotka.
Izstopalo pivo, piščančje meso in mlečna čokolada
Največ izgub je nastalo pri sadju, mesu, zelenjavi in pri alkoholnih pijačah, medtem ko so na ravni podkategorij izstopale pivo, piščančje meso in mlečna čokolada. Finančni učinek prodaje pod nabavno ceno je večji pri hitro pokvarljivih proizvodih. Velikokrat je bolj kot višina negativne marže trgovca na visoko finančno izgubo prodaje vplival velik obseg prodaje tovrstnih proizvodov. Nekateri trgovci so pod nabavno ceno prodajali manjše število kategorij proizvodov in v krajšem časovnem obdobju, pri drugih je bilo takšnih proizvodov več in pretežni del lanskega leta. Kaže, da trgovci prodajo pod nabavno ceno uporabljajo na različne načine ter v okviru različnih cenovnih in promocijskih strategij.
V raziskavi je bilo prav tako ugotovljeno, da proizvodi trgovske blagovne znamke (TBZ) ustvarjajo večjo skupno izgubo kot preostali proizvodi, saj so bili tudi prodani v večjih količinah, pri drugih proizvodih pa je bila praviloma višja izguba na enoto. Večina evidentiranih izgub je nastala v prvem četrtletju, čeprav se število različnih proizvodov, prodanih pod nabavno ceno, skozi leto ni bistveno zmanjšalo.
Raziskava pomembno izhodišče za spremljanje trga v prihodnje
In kako so prodajanje KŽP pod nabavno ceno utemeljevali trgovci? Z rednimi in tedenskimi akcijami, prilagajanju konkurenci, komercialnim odločitvam in odprodaji presežnih zalog. Prodaje pod nabavno ceno zaradi iztekajočega se roka uporabe pa trgovci ne obravnavajo kot poslovne odločitve, temveč kot nujo.
Raziskava opisuje evidentirane primere prodaje pod nabavno ceno, ne pa njenih posledic za dobavitelje ali konkurenco. Podatki niso zajemali celotne prodaje trgovcev, zato na AVK nismo mogli ugotoviti, kolikšen delež njihove prodaje je potekal pod nabavno ceno. Za presojo morebitnih učinkov na dobavitelje bi bilo treba analizirati še nabavne pogoje, rabate, dobropise, promocijske prispevke in spremembe pogodbenih pogojev skozi čas.
Namen raziskave je bil zgolj ugotoviti razširjenost pojava prodaje pod nabavno ceno. Raziskava se ne dotika morebitnih posledic take prodaje na dobavitelja, saj je to zelo kompleksen pojav. Za odgovor na to vprašanje bi bilo treba podatke o prodaji pod nabavno ceno povezati s podatki o celotnih nabavnih pogojih posameznega proizvoda, vključno z naknadnimi rabati, dobropisi, promocijskimi prispevki in drugimi plačili dobaviteljev. Za celovitejšo oceno posledic za dobavitelje bi bilo smiselno analizirati tudi gibanje njihovih prodajnih cen, marž in prodanih količin ter spremembe pogodbenih pogojev skozi čas. Vsekakor pa bodo rezultati za leto 2025 primerjalna osnova za spremljanje razmer po začetku uporabe nove zakonske ureditve v letu 2026.
Nezaupna različica raziskave je dostopna na naslednji povezavi.