Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: Agencija) je zaključila raziskavo sektorja z naslovom Raziskava skladnosti poslovanja zadrug pri odkupu kmetijskih in živilskih proizvodov z Zakonom o kmetijstvu (ZKme-1). Zadruge imajo pomembno vlogo v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi kot kupec in kot dobavitelj. Večina kmetijskih zadrug je v Sloveniji povezanih v Zadružno zvezo Slovenije (ZZS), ki združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug ter tri podjetja. Po podatkih ZZS članice zveze v povprečju od lokalnih kmetij odkupijo več kot 75 % kmetijskih pridelkov in tudi v celotnem slovenskem odkupu dosegajo pomembne tržne deleže: mleko (79,5 %), klavno govedo (66,1 %), klavni prašiči (53,1 %), grozdje (71,2 %), žita, vključno s koruzo (31,6 %), krompir (17,1 %), vrtnine (17,8 %). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1F), na podlagi katerega je bila v ZKme-1 prenesena Direktiva (EU) 2019/633 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17. 4. 2019 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, se je začel uporabljati 1. 11. 2021. Od takrat naprej se določila 61.f in 61.g člena ZKme-1, ki opredeljujejo nedovoljena ravnanja, uporabljajo tudi za pogodbena razmerja med zadrugo in člani zadruge. Pred tem je bila uporaba določb ZKme-1 glede nedovoljenih ravnanj v pogodbenih razmerjih med zadrugo in njenimi člani, izvzeta. Glede na to, da je navedena zakonska ureditev v veljavi skoraj štiri leta, se je Agencija odločila preveriti, ali so zadruge ustrezno uredile pogodbena razmerja v verigi preskrbe s hrano s svojimi člani in nečlani. Glavne ugotovitve iz raziskave Agencija povzema v nadaljevanju.
Agencija je v fazi pridobivanja podatkov poslala zahtevo za posredovanje podatkov 25 zadrugam, ki jih je izbrala glede na enakomerno zastopanost po višini letnega prometa, ki so ga ustvarile v letu 2024 (letni promet predmetnih zadrug se je gibal med 3 in 95 milijoni evrov). Zadruge so morale Agenciji posredovati podatke o petih dobaviteljih, v razmerju s katerimi imajo kot kupec kmetijskih in živilskih proizvodov znatno tržno moč in s katerimi so v letih 2023 in 2024 ustvarile največ prometa. Posredovani podatki so se nanašali na obdobje od 1. 2. 2023 do 1. 2. 2025, in sicer na odkup živih živali, svežega mesa, sadja in zelenjave, vključevali pa so kopije pogodb in ostalo dokumentacijo na podlagi katere je Agencija podrobneje preverila morebiten obstoj nedovoljenih ravnanj, še posebej:
1. nespoštovanje plačilnih rokov iz ZKme-1 (11. točka četrtega odstavka 61.f člena v zvezi z 61.b členom ZKme-1),
2. določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni (21. točka četrtega odstavka 61.f člena ZKme-1),
3. zavrnitev pisne potrditve pogojev pogodbe o dobavi med kupcem in dobaviteljem, ali neizpolnjevanje obveznosti iz 61.g člena Zkme-1 glede pisne oblike oziroma obveznih sestavin pogodbe (23. točka četrtega odstavka 61.f člena ZKme-1).
Pregled računov in dokazil o plačilih za obdobje 6 mesecev je pokazal, da samo ena zadruga ni spoštovala zakonskih plačilnih rokov. Kljub temu da so bili predmet dobave hitro pokvarljivi izdelki oziroma nepredpakirano sveže meso, je zadruga nezanemarljiv delež računov poravnala v rokih daljših od 30 dni. Omenjena zadruga je imela z dvema dobaviteljema sklenjeno pogodbo o prodaji svežega mesa. Agencija je ob pregledu predloženega seznama računov pri računih, ki se nanašajo na prodajo svežega mesa, ugotovila, da je zadruga 79 % računov poravnala v zakonskem 30 dnevnem roku, 21 % pa v roku daljšem od 30 dni. V povprečju je zadruga s plačili zamujala za 20 dni.
Za problematične so se izkazali dogovori o pogodbeni kazni. Agencija je ob pregledu pogodb ugotovila, da 27 % le-teh vsebuje določbe o pogodbeni kazni. Manjše število pogodb je vsebovalo ustrezno oblikovane določbe o pogodbeni kazni, večina pa je bilo opredeljenih zelo pavšalno in pomanjkljivo, nekatere pa so bile določene tako nejasno, da bi lahko nakazovale na nepoštenost ali nesorazmernost. Čeprav ni mogoče govoriti o enotni zgornji meji, nad katero bi se vsaka pogodbena kazen štela za nesorazmerno, se kot potencialno nesorazmerne pogodbene kazni v skladu s sodno prakso načeloma obravnavajo tiste, ki presegajo 25 % vrednosti pogodbene obveznosti. Takšna določila je Agencija zasledila pri pogodbah zadruge, ki je za neizpolnitev obveznosti predvidevala penale v višini 30 % neoddane oziroma neprevzete količine. Za nepošteno pogodbeno kazen bi lahko štela pogodbena kazen, ki je nerazumno določena zgolj v prid eni stranki. Agencija je zasledila pogodbeno določilo druge zadruge, ko so se določbe o pogodbeni kazni nanašale samo na neizpolnitev obveznosti s strani dobavitelja, ne pa tudi na zadrugo kot kupca blaga.
Kar zadeva spoštovanje določil o pisnosti pogodb je Agencija ugotovila, da zadruge le pri 15 % pogodbenih razmerij s svojimi največjimi dobavitelji v letu 2023 niso presegle pogodbene vrednosti 15.000 evrov, v letu 2024 pa je ta delež znašal 7,5 %. Z vsemi ostalimi dobavitelji bi zadruge morale imeti sklenjene veljavne pisne pogodbe pred dobavo blaga. Vendar so zadruge v letu 2023 sklenile pisne pogodbe le s 65 % dobaviteljev, v letu 2024 pa z 52 %. Večina zadrug v odgovorih na zahtevo za posredovanje podatkov razlogov, zakaj niso sklenile ustreznih pisnih pogodb, ni navedla. Nekatere zadruge so pojasnile, da pisnih pogodb ne sklepajo, ker:
- se vsak rejec (dobavitelj) prosto odloča, kdaj in komu bo prodal svojo živino (odvisno od povpraševanja in konkurenčnosti cen);
- so njihovi člani že tako zavezani poslovati z zadrugo in zato ne sklepajo pogodb;
- se sicer zavedajo, da bi pogodbe morale biti sklenjene ter se zavezujejo, da bodo to pomanjkljivost v prihodnje odpravile.
Navedeno nakazuje na to, da so zadruge, z izjemo nekaterih, slabo seznanjene z veljavno zakonodajo in na pomanjkanje zavedanja obveznosti, ki jih imajo pri poslovanju s svojimi dobavitelji kmetijskih in živilskih proizvodov.
Agencija je presojala tudi, ali pisne pogodbe vsebujejo vse bistvene sestavine, kot jih določa prvi odstavek 61.g člena ZKme-1. Pri tem je ugotovila številne pomanjkljivosti. Iz tabele je razviden številčni prikaz obveznih sestavin v sklenjenih pisnih pogodbah za leto 2023 in 2024. Tabela.
Agencija je ob pregledu dokumentacije zaznala tudi, da so nekatere pogodbe vsebovale določbe, ki bi lahko nakazovale na nedovoljena ravnanja kot so:
- zahteva po ekskluzivnosti dobave v primerih, ko v pogodbah ni določena točna količina blaga (14. točka četrtega odstavka 61.f člena v zvezi z 61.b členom ZKme-1),
- pogojevanje sklenitve pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih (13. točka četrtega odstavka 61.f člena v zvezi z 61.b členom ZKme-1), ko je dobavitelj zavezan od zadruge kupovati repromaterial,
- zahteva po plačilu za poslabšanje blaga, ki ni posledica krivde dobavitelja (19. točka četrtega odstavka 61.f člena v zvezi z 61.b členom ZKme-1), ko lastništvo na živih živalih že preide na kupca,
- enostranska sprememba pogojev pogodbe o dobavi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki zadevajo pogostost, način, kraj, roke ali obseg dobave ali dostave kmetijskih in živilskih proizvodov, standarde kakovosti, plačilne pogoje ali cene, oziroma ki zadevajo opravljanje storitev (24. točka četrtega odstavka 61.f člena v zvezi z 61.b členom ZKme-1).
Dobro sodelovanje zadrug pri raziskavi, s posredovanjem zahtevanih podatkov in dokumentov, je Agenciji omogočilo podrobno in poglobljeno analizo predmetnih pogodbenih odnosov. Čeprav je temeljni namen (kmetijskih) zadrug pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske dejavnosti svojih članov, veljajo določila o nedovoljenih ravnanjih v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi tudi za pogodbena razmerja med posamezno zadrugo in članom te zadruge. Namreč, kmetijski proizvajalci, ki so kot člani zadruge hkrati njeni dobavitelji, so v pogodbenih razmerjih z zadrugo prav tako izpostavljeni nedovoljenim ravnanjem, kot drugi dobavitelji v razmerjih s kupci, pri katerih je podana znatna tržna moč. Navedeno potrjujejo tudi izsledki predmetne raziskave.
Ugotovljene pomanjkljivosti nakazujejo tudi na slabo poznavanje in upoštevanje veljavne zakonodaje s strani zadrug. Posebej zaskrbljujoča je ugotovitev, da nobena od 25 zadrug ni imela sklenjene pogodbe, ki bi zadostila vsem veljavnim zakonskim zahtevam, kar kaže na razširjeno neskladnost z veljavno zakonodajo in potencialno pravno tveganje za dobavitelje. Zaključki raziskave bodo podlaga za nadaljnje ukrepe Agencije pri zagotavljanju zakonitosti poslovanja zadrug z dobavitelji in spremljanje poslovanja zadrug v bodoče. Agencija bo najprej zahtevala dodatna pojasnila ter ob ugotovljenih kršitvah zakona ustrezno ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi.