Nad ravnanji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi je treba zagotoviti stalen nadzor in presojati tržne aktivnosti z namenom preprečevanja omejitev ali izkrivljanja konkurence v tem segmentu trga. Na podlagi Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju: ZKme-1) Agencija opravlja nadzor nad nedovoljenimi ravnanji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi oziroma nad izvajanjem 61f. in 61g. člena ZKme-1, odloča pa tudi kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve 61f. člena. Nadzorni in prekrškovni postopek se vodi na podlagi uporabe določb zakona, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.

V skladu z 61i. členom ZKme-1 lahko dobavitelji pri Agenciji vložijo prijave nedovoljenih ravnanj v Republiki Sloveniji, in sicer na naslov:
Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence
Dunajska cesta 58
1000 Ljubljana

ali
po elektronski pošti na naslov: gp.avk@gov.si.  

Dobavitelji lahko vložijo prijave tudi pri izvršilnemu organu v državi članici, v kateri je ustanovljen dobavitelj ali pri izvršilnemu organu v državi članici, v kateri je ustanovljen kupec, za katerega se sumi, da je izvajal nedovoljena ravnanja.

Organizacije proizvajalcev, druge organizacije dobaviteljev in združenja takšnih organizacij lahko vložijo prijavo iz prejšnjega odstavka na zahtevo enega ali več svojih članov ali, na zahtevo enega ali več članov njihovih članic organizacij, kadar ti člani menijo, da so prizadeti zaradi nedovoljenih ravnanj. Druge organizacije, ki predstavljajo dobavitelje, lahko na zahtevo dobavitelja in v njegovem interesu vložijo prijavo, in sicer pod pogojem, da so takšne organizacije neodvisne neprofitne pravne osebe.

Agencija sprejme potrebne ukrepe za ustrezno zaščito identitete prijavitelja, članov ali dobaviteljev ter za ustrezno zaščito vseh drugih informacij, v zvezi s katerimi prijavitelj meni, da bi razkritje takih informacij škodovalo interesom prijavitelja, članov ali dobaviteljev. Prijavitelj opredeli morebitne informacije, v zvezi s katerimi zahteva zaupnost.

ZKme-1 v prvem odstavku 61f. člena kot nedovoljena ravnanja opredeljuje tista ravnanja, s katerimi, s katerimi kupec s svojo znatno tržno močjo, razvidno iz letnega prometa v skladu z 12. točko 3. člena ZKme-1 (letni promet dobavitelja in kupca v zvezi z Direktivo 2019/633/EU pomeni letni promet v skladu s Prilogo Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36), zlasti z opredelitvami samostojnega podjetja, partnerskega podjetja in povezanega podjetja), še zlasti v razmerju do dobavitelja, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča dobavitelja.

Po drugem odstavku 61f. člena Zkme-1 se šteje, da ima kupec znatno tržno moč, če letni promet, ki je ustvarjen v preteklem letu, s strani:
1.     dobavitelja ne presega 2.000.000 eurov, s strani kupca pa presega 2.000.000 eurov;
2.     dobavitelja presega 2.000.000 eurov, vendar ne presega 10.000.000 eurov, in s strani kupca presega 10.000.000 eurov;
3.     dobavitelja presega 10.000.000 eurov, vendar ne presega 50.000.000 eurov, in s strani kupca presega 50.000.000 eurov;
4.     dobavitelja presega 50.000.000 eurov, vendar ne presega 150.000.000 eurov, in s strani kupca presega 150.000.000 eurov;
5.     dobavitelja presega 150.000.000 eurov, vendar ne presega 350.000.000 eurov, in s strani kupca presega 350.000.000 eurov.

Nedovoljena ravnanja so (četrti odstavek 61f. člena ZKme-1):
1.     povračilo za storitve, ki niso bile opravljene, ali za storitve, ki so bile opravljene, vendar niso bile pisno in jasno vnaprej dogovorjene med strankama;
2.     povračilo za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimaja oziroma izdelkov;
3.     povračilo za skladiščenje ali razstavljanje ali postavitev izdelkov na police na prodajnih mestih, ali za omogočanje dostopnosti takih proizvodov na trgu, ali za stroške osebja za opremljanje prostorov, uporabljenih za prodajo proizvodov dobavitelja, razen če se dobavitelj in kupec jasno in nedvoumno vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, ki bodo izvedeni in katerih realizacijo je mogoče dokazati;
4.     zaračunavanje stroškov popustov promocije, oglaševanja in trženja kmetijskih in živilskih proizvodov, razen če se dobavitelj in kupec pisno, jasno, nedvoumno in vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, ki bodo izvedeni in katerih realizacijo je mogoče dokazati;
5.     povračilo stroškov za sklenitev pogodbe;
6.     prispevek za širitev prodajne mreže trgovine, izboljšanje ali preureditve obstoječih prodajnih mest, širitev skladiščnih kapacitet, širitev distribucijskega omrežja in podobnih aktivnosti;
7.     vračilo neprodanih hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov in proizvodov, katerih rok uporabe je še najmanj ena tretjina obdobja od dostave do zapadlosti, ne da bi kupec plačal za te neprodane proizvode ali ne da bi plačal za odstranitev teh proizvodov ali oboje, razen če je bilo vračilo kmetijskih in živilskih proizvodov, ki niso hitro pokvarljivi, jasno in nedvoumno vnaprej dogovorjeno v pogodbi o dobavi ali v poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, katerih realizacijo je mogoče dokazati;
8.     plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah;
9.     redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti;
10.  zaračunavanje nadomestila za zmanjšanje prometa, prodaje ali marže zaradi zmanjšane prodaje določenega blaga;
11.  nespoštovanje plačilnih rokov iz tega zakona;
12.  neprevzemanje dogovorjenih količin izdelkov skladno z dogovorjeno dinamiko odkupa, če ta odstopa od dogovora za več kot 25 odstotkov;
13.  pogojevanje sklenitve pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih;
14.  zahteva po ekskluzivnosti prodaje posameznega blaga, razen za blago, ki je proizvedeno za prodajo po trgovinski blagovni znamki ali na zahtevo stranke in po strankinih specifikacijah;
15.  pogojevanje sklenitve ali podaljšanja pogodbe ali prevzema izdelkov z zahtevo po proizvodnji in dobavi izdelkov za trgovinsko blagovno znamko, ki se štejejo za zamenljive z blagovnimi znamkami proizvajalca;
16.  zahteva kupca, da dobavitelj ne prodaja izdelkov tretjim strankam po nižjih cenah od tistih, ki jih plača sam;
17.  odpoved naročila hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov v tako kratkem roku, da za dobavitelja ni mogoče razumno pričakovati, da bo našel nadomestni način za trženje ali uporabo teh proizvodov; odpoved v roku, krajšem od 30 dni, se vedno šteje kot kratek rok;
18.  diskriminatorno ali nesorazmerno zaračunavanje nadomestila za razkladanje dobavljenega blaga;
19.  zahteva po plačilu za poslabšanje ali izgubo kmetijskih in živilskih proizvodov oziroma za oboje, do katerih pride v prostorih kupca ali po prenosu lastništva na kupca, kadar takšno poslabšanje ali izguba ni posledica malomarnosti ali krivde dobavitelja;
20.  prenos poslovnega tveganja na stranko po dobavi za naložene globe ali druge kazni, razen če je globa ali druga naložena kazen zaradi pomanjkljivosti blaga, za katero je odgovoren dobavitelj;
21.  določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni;
22.  prepoved odstopa terjatev;
23.  zavrnitev pisne potrditve pogojev pogodbe o dobavi med kupcem in dobaviteljem, ali neizpolnjevanje obveznosti iz 61.g člena tega zakona glede pisne oblike oziroma obveznih sestavin pogodbe;
24.  enostranska sprememba pogojev pogodbe o dobavi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki zadevajo pogostost, način, kraj, roke ali obseg dobave ali dostave kmetijskih in živilskih proizvodov, standarde kakovosti, plačilne pogoje ali cene, oziroma ki zadevajo opravljanje storitev;
25.  protipravna pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti dobavitelja s strani kupca v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost;
26.  grožnje kupca s povračilnimi ukrepi (npr. umik proizvodov iz ponudbe, zmanjšanje naročenih količin proizvodov ali prekinitev določenih storitev, ki jih kupec opravlja za dobavitelja, kot so trženje ali promocije proizvodov dobavitelja) oziroma izvedba takšnih ukrepov, če dobavitelj uveljavlja svoje pogodbene ali zakonske pravice, vključno z vložitvijo prijave pri organih iz 61.i člena tega zakona ali s sodelovanjem s temi organi med postopkom;
27.  zahteva kupca po nadomestilu za stroške, nastale pri preučevanju prijave strank v zvezi s prodajo proizvodov dobavitelja, čeprav ne gre za malomarnost ali krivdo dobavitelja.
Nedovoljena ravnanja iz četrtega odstavka 61f. člena ZKme-1 pomenijo prevladujoče obvezne določbe, ki se uporabljajo za vsak primer, ki spada na področje uporabe nedovoljenih ravnanj, ne glede na pravo, ki bi se sicer uporabilo za pogodbo o dobavi med strankama.
Če pogodba vsebuje nedovoljena ravnanja, so takšna določila pogodbe nična.

 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava