Agencija je prejela več prošenj za stališče v zvezi s ponovno regulacijo trga pogonskih goriv izven AC omrežja. Agencija uvodoma ponovno izpostavlja, da je na predmetnem trgu samostojno izvedla kar dve raziskavi, in sicer leta 2017 in leta 2021.
Agencija je za potrebe raziskav opredelila trg pogonskih goriv izven AC in na AC omrežju. S prvo raziskavo v letu 2017 ni zaznala elementov, katerih cilj ali učinek bi bil preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. Tako ni zaznala sumov določanja cen ali drugih poslovnih pogojev, povezanih z nabavo oziroma prodajo pogonskih goriv, delitve trga med udeleženci, ali zlorabe prevladujočega položaja enega ali več podjetij. Je pa Agencija ugotovila visoke vstopne ovire na že visoko koncentriranem trgu pogonskih goriv, za katerega velja majhno število udeležencev z visokimi tržnimi deleži, kar velja predvsem za enega ponudnika – Petrol, oziroma dva - skupaj z OMV, tako na veleprodajnem kot na maloprodajnem trgu pogonskih goriv. Takšna tržna struktura je že sama po sebi problematična z vidika obstoja konkurence med podjetji, saj omogoča udeležencem tudi ob odsotnosti sklepanja raznih omejevalnih ravnanj usklajeno delovanje, in sicer »tiho dogovarjanje«, kjer manjši ponudniki le sledijo večjim. Izpostavila je, da za trg pogonskih goriv na splošno velja, ker je v strukturi cene glavna stroškovna komponenta nakupna cena blaga, da ob pomanjkanju konkurence, lahko pride do t.i. učinka »raket in peres« (ang. rockets and feathers effect), ki pomeni nesimetrično prilagajanje maloprodajnih cen spremembam cen surovin. Empirično je dokazano, da se maloprodajne cene hitro in v celoti prilagodijo porastu cenam surovin, med tem ko je odziv na znižanje cen surovin počasnejši in ne v celoti. Agencija je navedla, da bi v pogojih, ki veljajo na slovenskem trgu pogonskih goriv, ob obstoječi tržni strukturi (visoko koncentriran trg z majhnim številom udeležencev kjer dva večja vertikalno integriranima podjetja skupaj obvladujeta večji del trga) in ugotovljenih vstopnih ovirah, ob prostem oblikovanju cen, lahko prišlo do enakega učinka »raket in perja«, kot ga zaznavajo tudi v drugih državah v Evropi, prav tako bi se pojavila možnost tveganja, da bi prihajalo do raznih omejevalnih sporazumov predvsem do t.i. tihih dogovorov. Hkrati je Agencija že leta 2017 zaznala, da so po sprostitvi oziroma deregulaciji cen NMB 98/100 in KOEL predvsem največji distributerji (Petrol, OMV) prenehali javno objavljati cene na obcestnih zaslonih pri nekaterih bencinskih servisih, kar zmanjšuje zagotavljanje javnih informacij o cenah pogonskih goriv. Ob tem je Agencija opozorila, da bi bilo v primeru sprostitve cen pogonskih goriv treba vzpostaviti sistem za spremljanje in javno objavljanje maloprodajnih cen vseh pogonskih goriv, torej vseh bencinov, dizla in pogonskih plinov (UNP, ZP) pri vseh ponudnikih in po posameznih lokacijah, kot tudi prikaz borznih nabavnih cen. Agencija je v poročilu leta 2017 zaključila, da bi trg pogonskih goriv v Sloveniji dosegel višjo stopnjo konkurenčnosti, če bi zmanjšali vstopne ovire ter spodbudili nove oziroma diskontne trgovce, da vstopijo na trg, pri čemer so mogoče najprimernejše lokacije na parkiriščih večjih trgovskih centrov.
V nedavni raziskavi iz leta 2021 pa je Agencija potrdila svoje ugotovitve iz predhodne raziskave, saj je trg še vedno visoko koncentriran, vstopa novih ponudnikov ni bilo, drugi največji ponudnik pogonskih goriv (OMV) celo izstopa iz trga, saj ga prevzema tretji največji (MOL). Potrdilo se je tudi, da največji vpliv na oblikovanje maloprodajnih cen nabavna cena goriva, hkrati pa je Agencija zaznala, da je večina ponudnikov po deregulaciji zvišala marže, zato na dvig cen goriv ni vplivala samo nabavna cena, ki seveda predstavlja največji del cene goriva, pač pa tudi možnost oblikovanja cen po višjih cenah, kar je bilo pred deregulacijo omejeno. Po podrobni analizi spreminjanja cen je Agencija ugotovila, da cene pogonskih goriv v obdobju po deregulaciji cen od 1. 10. 2020 do 31. 8. 2021 med ponudniki niso bile vedno enake, so bili pa pogosto enaki datumi sprememb maloprodajnih cen med različnimi ponudniki, kar potrjuje ugotovitve iz prve raziskave, da visoko koncentrirani trg pogonskih goriv ne deluje konkurenčno oziroma ugodno za potrošnika, in da manjši ponudniki takoj sledijo spremembam cen velikih ponudnikov. Spremljanje in prilagajanje cenam konkurentom samo po sebi sicer ni konkurenčno-pravno sporno, če ni posledica prepovedanega omejevalnega ravnanja podjetij (omejevalnega sporazuma ali zlorabe prevladujočega položaja). Agencija pa ugotavlja, da sistem napovedovanja in spreminjanja cen v Sloveniji, ki se odraža v napovedovanju in vnosu cen v aplikacijo Goriva.si, omogoča hitro prilagajanje cen drugih ponudnikov (lahko tudi zgolj v pol ure), tako da ponudniki posebnega sporazuma, ki bi jim zagotavljal usklajeno delovanje, niti ne potrebujejo. Na koncu je Agencija še ugotovila, da ni prišlo do spremembe niti na področju objavljanja cen na informativnih panojih, saj nekateri ponudniki, predvsem največji, še vedno ne objavljajo cen na teh zaslonih, kar bi potrošniku omogočalo transparentno primerjavo cen. Agencija je v zaključku (ponovno) predlagala Vladi RS zmanjšanje vstopnih ovir pri umeščanju bencinskih servisov v prostor, ureditev obveščanja potrošnikov na informacijskih panojih in ureditev obveznosti sporočanja oziroma uveljavljanja novih cen pogonskih goriv.
Iz zgoraj navedenega je mogoče ugotoviti, da je Agencija temeljito proučila trg pogonskih goriv v Sloveniji in čeprav omejevanja konkurence neposredno ni zaznala, je pa zaznala dovolj indicev, da lahko z trdi, da trg pogonskih goriv v takem formatu (visoko koncentriran trg z malo ponudniki, homogen produkt, visoke vstopne ovire, pomanjkljiva zakonodaja, ipd) ne deluje konkurenčno učinkovito. Agencija ponovno regulacijo trga pogonskih goriv izven AC omrežja podpira, hkrati pa ponovno predlaga razmislek o zmanjšanju vstopnih ovir pri umeščanju bencinskih servisov v prostor, ureditev obveznosti obveščanja potrošnikov o cenah na informacijskih panojih ob bencinskih servisih in ureditev sporočanja oziroma uveljavljanja novih, nereguliranih cen pogonskih goriv.