Državna revizijska komisija (DKOM) je s sklepom št. 018-037/2020-8 z dne 21. 4. 2020 revizijskemu zahtevku Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (Agencija) ugodila in naročniku Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS/naročnik), naložila, da v treh mesecih od prejema sklepa DKOM predloži odzivno poročilo.
Naročnik je javno naročilo na portalu javnih naročil pod št. JN004530/2019-B01 objavil dne 28. 6. 2019 in v Uradnem listu EU pod št. 2019/S 124-303204 dne 1. 7. 2019.
Ob pregledu razpisne dokumentacije je Agencija ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji javnega naročila med pogoje za sodelovanje na str. 7 in 9 razpisne dokumentacije uvrstil pogoj, da je ponudnik pooblaščeni serviser za vozila določene znamke; na str. 7 pa je naročnik določil pogoj, da mora imeti ponudnik sedež, pooblaščeno enoto ali podizvajalca na območju tiste lokacije, ki je navedena pri posameznemu sklopu v oddaljenosti največ 30 km po najkrajši poti (po cesti) od naslova posamezne lokacije posamezne notranje organizacijske enote URSIKS. Po mnenju Agencije je zahteva po pooblaščenosti serviserja, ki jo je naročnik določil kot pogoj za sposobnost ponudnika, sporna, saj ni skladna s prizadevanji nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU (zlasti z Uredbo Komisije (EU) št. 461/2010 in Uredbo Komisije (EU) št. 330/2010) k ohranitvi oziroma vzpostavitvi ustreznega delovanja trga, kar spodbuja podjetja k podjetnosti in učinkovitosti, potrošnikom pa prinaša večjo ponudbo, nižje cene in boljšo kakovost. Zahteva v zvezi z zgornjo mejo oddaljenosti še dodatno oža krog potencialnih ponudnikov ter med ponudniki lajša in veča možnost kartelnega dogovarjanja, zlasti v manjših krajih, kjer je ponudba že tako omejena. Naročnik je po mnenju Agencije zato ravnal v nasprotju z javnim interesom (prvi odstavek 6. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja- ZPVPJN), kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen Zakona o javnem naročanju- ZJN-3) ter načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3). Agencija je zahtevo za pravno varstvo javnega interesa v postopku oddaje predmetnega javnega naročila vložila skladno s 6. členom in osmim odstavkom 25. člena ZPVPJN.
DKOM je z omenjenim sklepom odločil, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Ob upoštevanju dejstva, da je naročnik z izbranimi ponudniki že sklenil pogodbe o vzdrževanju in servisiranju vozil (dne 6. 9. 2019), zaradi česar ugotovljenih kršitev naročnika ni mogoče odpraviti, je DKOM, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugotovil (le) utemeljenost zahtevka za revizijo, ne da bi celoten postopek oddaje javnega naročila razveljavil. Kljub temu je DKOM v smislu druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotil, da v nadaljevanju sprejme ustrezne ukrepe in svoja ravnanja uskladi z določili ZJN-3. DKOM je tako v omenjenem sklepu Agenciji pritrdil, da je naročnik pri določitvi spornih zahtev ravnal v neskladju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3). Naročnikova zahteva po tem, da so gospodarski subjekti pooblaščeni serviserji za vozila določenih blagovnih znamk, kot tudi zahteva po tem, da so gospodarski subjekti oddaljeni največ 30 km od lokacije posamezne notranje organizacijske enote naročnika, v konkretnem primeru ne temelji na objektivno utemeljenih okoliščinah in potrebah naročnika. DKOM je pritrdil Agenciji, da je treba ukrepe, opredeljene v Uredbi Komisije (EU) št. 461/2010 in v Uredbi Komisije (EU) št. 330/2010, upoštevati tudi kot splošne cilje, ki jih zasleduje konkurenčno pravo Evropske unije in so namenjeni zagotavljanju ustreznega delovanja notranjega trga, k čemur zavezuje že Pogodba o delovanju Evropske unije. DKOM ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za javno naročilo, ki ima zaradi obsega, vrednosti in trajanja lahko pomemben vpliv na doseganje navedenih ciljev v Republiki Sloveniji. Zahteva po pooblaščenosti serviserjev nasprotuje ciljem navedenih uredb, saj onemogoča sodelovanje t.i. neodvisnim serviserjem, s čimer se že izhodiščno onemogoči kakršenkoli učinek, ki naj bi ga določila omenjenih uredb imela na stanje konkurence pri storitvah, ki so predmet javnega naročila. Naročnik bi mogel in moral ustrezen standard izvajanja storitev zagotoviti z drugimi ukrepi, ki ne bi pomenili onemogočanja sodelovanja v postopku neodvisnim serviserjem. DKOM v zvezi z omejitvijo zgornje meje oddaljenosti ugotavlja, da bi naročnik nemoteno izvajanje svojih nalog lahko zagotovil z določitvijo takih zahtev, ki v povezavi z zahtevo po pooblaščenosti serviserjev (ali samostojno) ne bi pomenile onemogočanje sodelovanja gospodarskim subjektom v postopku. Naročnik je s takšno zahtevo krog potencialnih ponudnikov še dodatno zožil, saj je v številnih posameznih sklopih prejel po le eno ponudbo, v treh sklopih (od desetih) pa ponudbe sploh ni prejel, kar kaže na izrazito omejeno konkurenco v predmetnem javnem naročilu.
Glede na to, da so že navedene ugotovitve narekovale ugoditev revizijskemu zahtevku, DKOM ni posebej presojal, ali je naročnik z določitvijo ene, druge ali obeh zahtev kršil tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3).