Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), je na portalu javnih naročil kot naročnik dne 8. 5. 2019 pod št. JN002887/2019-B01 in v Uradnem listu EU dne 10. 5. 2019 pod št. 2019/S 090-216180 objavila javno naročilo za servisiranje, vzdrževanje in popravilo službenih vozil blagovnih znamk Citroën, Opel, Škoda, Renault in Volkswagen.
Ob pregledu razpisne dokumentacije je Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (Agencija) ugotovila, da je naročnik med pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na poslovno in tehnično sposobnost ponudnika, uvrstil zahtevo, da mora biti gospodarski subjekt, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila, pooblaščeni serviser za vozila posameznih blagovnih znamk. Po mnenju Agencije je zahteva po pooblaščenosti serviserja, ki jo je naročnik določil kot pogoj za sposobnost ponudnika, sporna, saj ni skladna s prizadevanji nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU (zlasti z Uredbo Komisije (EU) št. 461/2010 in Uredbo Komisije (EU) št. 330/2010) k ohranitvi oziroma vzpostavitvi ustreznega delovanja trga, kar spodbuja podjetja k podjetnosti in učinkovitosti, potrošnikom pa prinaša večjo ponudbo, nižje cene in boljšo kakovost. Naročnik je zato po mnenju Agencije ravnal v nasprotju z javnim interesom (prvi odstavek 6. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja- ZPVPJN), kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen Zakona o javnem naročanju- ZJN-3) ter načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3). Zato je Agencija v postopku oddaje predmetnega javnega naročila vložila zahtevo za pravno varstvo javnega interesa skladno s 6. členom in osmim odstavkom 25. člena ZPVPJN.
Državna revizijska komisija (DKOM) je s sklepom št. 018-138/2019-5 z dne 3. 9. 2019 revizijskemu zahtevku Agencije v celoti ugodila in odločila, da se v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila. DKOM je v omenjenem sklepu Agenciji pritrdila, da je naročnik pri določitvi sporne zahteve ravnal v neskladju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), saj naročnikova zahteva po tem, da so gospodarski subjekti pooblaščeni serviserji za vozila določenih blagovnih znamk, v konkretnem primeru ne temelji na objektivno utemeljenih okoliščinah in potrebah naročnika. DKOM je pritrdila Agenciji, da je potrebno ukrepe, opredeljene v Uredbi Komisije (EU) št. 461/2010 in v Uredbi Komisije (EU) št. 330/2010, upoštevati tudi kot splošne cilje, ki jih zasleduje konkurenčno pravo Evropske unije in so namenjeni zagotavljanju ustreznega delovanja notranjega trga, k čemur zavezuje že Pogodba o delovanju Evropske unije. DKOM ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za javno naročilo, ki ima zaradi obsega, vrednosti in trajanja lahko pomemben vpliv na doseganje navedenih ciljev v Republiki Sloveniji. Zahteva po pooblaščenosti serviserjev nasprotuje ciljem navedenih uredb, saj onemogoča sodelovanje t. i. neodvisnim serviserjem, s čimer se že izhodiščno onemogoči kakršenkoli učinek, ki naj bi ga določila omenjenih uredb imela na stanje konkurence pri storitvah, ki so predmet javnega naročila. Naročnik bi mogel in moral ustrezen standard izvajanja storitev zagotoviti z drugimi ukrepi, ki ne bi pomenili onemogočanja sodelovanja v postopku neodvisnim serviserjem.
Glede na to, da so že navedene ugotovitve narekovale ugoditev revizijskemu zahtevku, DKOM ni posebej presojala, ali je s postavitvijo sporne zahteve naročnik kršil tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3).