Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (»AVK«) je preučila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (»ZMed«), ki je v medresorskem usklajevanju.
AVK s tem predlogom ZMed, ki se nanaša na delovanje AVK, ni bila v naprej seznanjena. Predlog ZMed z AVK ni bil usklajevan, niti ni bilo pridobljeno mnenje AVK v zvezi z njim, čeprav je AVK že 30. 8. 2019 posredoval pristojnemu ministrstvu mnenje na takratni predlog sprememb ZMed in je AVK zahteval, da se ga obvesti tudi o morebitni spremembah predloga. AVK meni, da je posredovanje gradiva v medresorsko usklajevane, glede na podane spremembe, brez usklajevanja z ustreznimi deležniki, neprimerno ravnanje.
AVK se s predlaganimi spremembami ne strinja.
AVK meni, da predlog zakona po nepotrebnem in nejasno prepleta postopek koncentracije po ZPOmK-1 s postopkom presoje koncentracije po predlogu ZMed.
Ločitev med postopkoma je nujna, saj uporaba postopka presoje koncentracije po ZPOmK-1, glede na zasledovan cilj, presoja javnega interesa na področju medijev, ni ustrezna in ni primerna. Postopek po ZPOmK-1 je v določeni meri širši od predloga zakona, po drugi strani pa je ožji, glede na cilj ZMed. ZMed tudi spregleda, da je v nekaterih primerih izključno pristojna Evropska komisija. Tako AVK, tudi če bi bili izpolnjeni pogoji po ZMed in ZPOmK-1, koncentracije s stališča javnega interesa na področju medijev sploh ne bo mogel preučiti, saj bo postopek presoje koncentracije v izključni pristojnosti Evropske komisije.
Prav tako je predlog nejasen v delu, ki opredeljuje izdajatelja medija, katerih koncentracija se presoja. Ta definicija je ožja od definicije podjetja po ZPOmK-1. AVK presoja koncentracije podjetij, izdajateljev medijev. Edina relevantna okoliščina je, da prevzeto podjetje na ozemlju RS ustvari 1 mio EUR prometa. Glede na ZMed nekatera od teh podjetij, čeprav imajo lahko na ozemlju RS velike tržne deleže, ne bi zapadla pod domet predloga zakona, saj ne izpolnjujejo pogojev za izdajatelja medija. Prav tako je definicija izdajatelja medija napisana nejasno. Uporaba postopka koncentracije iz ZPOmK-1, glede na zasledovan cilj (pluralnost), tudi ni ustrezna, saj je treba za obveznost priglasitve koncentracije AVK po ZPOmK-1 izpolniti drugi ekonomski pogoj, to je doseganje skupnega prometa v višini 35 mio EUR na ozemlju RS, kar številna medijska podjetja ne dosegajo.
Tako bi bili iz presoje izključeni primeri koncentracij, kjer bi izdajatelje medijev kupovala podjetja, ki so novoustanovljena, brez potrebnega kapitala, morebiti s celo neznanimi, spornimi lastniki, kot so npr. poštni nabiralniki s sedežem izven EU, ali so celo financirani s strani tujih držav, ali so pod njihovim vplivom, te države pa niso nujno zagovorniki demokratičnih vrednot. Verjetno ni bil namen spremembe dopustiti tudi tovrstno lastništvo izdajateljev medijev, ki delujejo na ozemlju Republike Slovenije.
AVK zagovarja strogo ločitev postopkov presoje javnega interesa v medijih in postopka koncentracije po ZPOmK-1, ter da se za prvi postopek določi drug usposobljen organ in ne AVK.
Iz predloga zakona pa ni jasno ali gre za en ali dva postopka, za katera je pristojen AVK. Takšna ureditev bo povzročila v praksi številne težave – npr. glede prepovedi odločanja dvakrat o isti stvari, glede prekrškovnih določb, ki so znova, kljub že predstavljenim pomislekom AVK, določeni kot ločeni prekrški, ki so mnogo milejši kot po ZPOmK-1, zanje pa AVK ni določen, kljub navedbam ministrstva, kot prekrškovni organ.
Druga bistvena pomanjkljivost predloga ZMed so kriteriji, ki se nanašajo na pluralnost, in v skladu s katerimi bi se koncentracija v medijih lahko prepovedala. Nekateri, ki uporabljajo konkurenčno pravne termine, ne presegajo določnosti že vzpostavljenih standardov in ne prinašajo nobene dodatne vrednosti. Podobno nejasni in nedoločni so tudi drugi kriteriji.
Iz tekoče zadeve pred Sodiščem EU, Zadeva C-719/18, kjer je predmet presoje podobna zakonodaja Italije, ki zasleduje cilj pluralizma, ki je sicer mnogo bolj določna (določa prag lastništva) izhaja mnenje pravobranilca, da je ta v nasprotju s pravom EU. AVK meni, da enako velja tudi za predlagane kriterije, ki so mnogo bolj nedoločni.
AVK za presojanje kršitve pluralnosti v medijih ni strokovno usposobljen, niti nima za te naloge zagotovljenih materialnih in finančnih sredstev, kar je v nasprotju z ZPOmK-1, ZJA, in področno evropsko zakonodajo (Direktiva 1/2019, določa da »[č]e se naloge in pristojnosti NOK v skladu z nacionalnim pravom razširijo, bi morale države članice zagotoviti, da imajo NOK ustrezne vire za učinkovito opravljanje teh nalog.« Tako AVK ne razpolaga s potrebnimi znanji, ki bi lahko ustrezno ovrednotili ali je javni interes na področju medijev prizadet, in bi temu ustrezno ravnal. AVK je specializiran za presojo skladnosti koncentracij s pravili konkurence iz razlogov, ki izhajajo iz ekonomije. Tako AVK preučuje učinke, ki se nanašajo na zmanjšanje/povečanje družbene blaginje. Vpletanje drugih kazalnikov v to presojo ni domena AVK in pomeni, da bodo ti drugi razlogi, če ne bodo jasno in nedvoumno opredeljeni, v dvomu vedno podrejeni glavnemu vodilu AVK.
AVK predlaga, da se postopek presoje javnega interesa jasno uredi, konkreten predlog tega standarda ne dosega. Prav tako naj se, kot to velja v primerljivih državah, za presojo tega interesa določi že usposobljen organ. Npr. organ, ki je vsakodnevno v stikih z izdajatelji medijev in s tem povezanimi vertikalnimi trgi (npr. operaterji), in bo v enem ali ločenem postopku (npr. v postopku vpisa sprememb v razvid medijev, ali pridobitve dovoljenj po ZMed) presojal ta vprašanja
Določitev AVK in spreminjanje narave postopka po ZPOmK-1 ni ustrezna rešitev in ji AVK nasprotuje.