Cene živilskih proizvodov so se začele zelo hitro povečevati v začetku leta 2022. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so največ, 2,9 odstotne točke, k letni inflaciji prispevale za 19,1 % višje cene hrane; meso se je podražilo za 18,2 %, kruh in izdelki iz žit za 20,1 % ter mleko, sir in jajca za 24,4 %. Na trgu živilskih proizvodov je bilo mogoče opaziti predvsem usklajeno visoko rast cen, določanje enakih cen določenih proizvodov pri različnih trgovcih in prekinitve dobav zaradi enostranskih sprememb pogodbenih pogojev, ki zadevajo cene. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je za omilitev draginje odločilo za ukrep spletnega in fizičnega popisa cen, blagovnih znamk, znakov kakovosti in drugih oznak izbranih kategorij živil (t. i. košarica osnovnih skupin živil).
Agencija je v okviru svojih pooblastil oziroma na podlagi Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) in Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) sprejela odločitev, da opravi raziskavo cenovnih razmer na trgu izbranih živilskih proizvodov v obdobju od 1. 8. 2022 do 31. 3. 2023. Agencija je v prvi fazi pridobivanja podatkov poslala zahtevo za posredovanje podatkov sedmim trgovskim podjetjem. V drugi fazi pridobivanja podatkov je Agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov na 12 živilskopredelovalnih podjetij, od tega na tri mlekarne, tri mesnopredelovalna podjetja, tri mlinarsko-pekovska podjetja, dve oljarni in zelenjadarsko zadrugo. Cilj raziskave je bil preveriti cenovna razmerja v dobavni verigi preskrbe z živilskimi proizvodi med proizvajalci, živilskopredelovalno industrijo in trgovci, morebiten obstoj indicev omejevanja ali izkrivljanja konkurence na ozemlju Republike Slovenije in morebiten obstoj znakov nekaterih nedovoljenih ravnanj v verigo preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi.
Ker končno poročilo raziskave vsebuje zaupne podatke, Agencija ne more objaviti poročila v celoti. Na podlagi zahtevanih in prejetih podatkov in dokumentov je Agencija ugotovila, da vsa trgovska podjetja pri določanju cen spremljajo konkurenco in tako prilagajajo svoje cene, kar pojasnjuje podobne cene izdelkov zajetih v raziskavo. Na raziskovanem trgu je Agencija zaznala visoko stopnjo transparentnosti, saj so cene trgovskih podjetij prosto dostopne vsakomur in objavljene tudi v spletnih trgovinah, kar še dodatno olajša preglednost cen konkurentov. Poleg tega so podjetja v svojih odgovorih sama poudarila, da redno spremljajo gibanje cen na trgu oziroma se le-tem prilagajajo, da so za potrošnike konkurenčna. K visokemu stanju transparentnosti na trgu je dodatno prispevalo tudi ravnanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je izvedlo ukrep spletnega in fizičnega popisa cen košarice živil.
Izmenjava informacij se lahko obravnava v smislu kršitve zakonodaje s področja varstva konkurence samo, če pomeni sporazum ali je del sporazuma, usklajenega ravnanja ali odločitve združenja podjetij. To pa podjetjem ne jemlje pravice, da se sama razumno prilagodijo obstoječemu ali pričakovanemu ravnanju svojih konkurentov. Ob tem pa je prepovedan vsak neposreden ali posreden stik med konkurenti, cilj ali učinek katerega je ustvariti konkurenčne pogoje, ki se ne ujemajo z običajnimi konkurenčnimi pogoji na zadevnem trgu, ter vsak neposreden ali posreden stik med konkurenti, cilj ali učinek katerega je vplivati na ravnanje dejanskega ali morebitnega konkurenta na trgu ali razkriti takemu konkurentu potek ravnanja, za katerega so se odločili, da ga bodo sprejeli, ali razmišljajo o tem, da bi ga sprejeli na trgu, in s tem spodbujati tajno dogovarjanje na trgu.
Iz pridobljenih podatkov tako Agencija ni mogla zaključiti, da so podobne cene obravnavanih živil rezultat omejevalnega ravnanja ali drugega konkurenčno pravno spornega ravnanja podjetji na trgu. Navedeno pa ne pomeni, da ni nikakršnih konkurenčno pravnih kršitev, zato bo Agencija spremljala obravnavani trg tudi v bodoče in v primeru zaznanih kršitev ustrezno ukrepala.
Agencija je v drugi fazi analize cen ugotovila, da so pogajalska razmerja v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi razporejena po pričakovanjih – najmanjšo pogajalsko moč ima primarna proizvodnja surovin in živil, živilskopredelovalna industrija ima srednjo pogajalsko moč, največjo pogajalsko moč imajo trgovci. To je mogoče razbrati iz niza (možnosti) uveljavljanja višjih cen v preučevanem obdobju, kjer je primarna proizvodnja le redko uveljavila višje cene, živilskopredelovalna industrija jo je nekajkrat, trgovci pa pogosteje. Navedeno je mogoče pripisati dolgoročnim pogodbam, kjer ima višji položaj v verigi predvidoma dolgoročnejše pogodbe o odkupu blaga, ki jih na kratki rok ni mogoče spreminjati. Povišanje cen praviloma dobavitelji predlagajo kupcem, ti pa jih po pogajanjih sprejmejo ali ne. Trgovci imajo na drugi strani relativno proste roke pri oblikovanju cen, saj se prilagajajo konkurenci na trgu ali spodbujajo povpraševanje z akcijskimi cenami. Ker je predmetno raziskavo sektorja Agencija izvajala v času popisovanja cen osnovnih skupin živil (tudi košarice osnovnih živil), je mogoče opaziti, da so trgovci pri nekaterih proizvodih nižali cene živil iz košarice iz promocijskih namenov.
V zvezi z morebitnim obstojem znakov nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi je Agencija po pregledu pisnih pogodb o dobavah živilskih proizvodov, ki so sklenjene med trgovskimi podjetji in dobavitelji, ugotovila, da v primeru, ko je predmet pogodbe dobava hitro pokvarljivih živilskih proizvodov, najpogosteje manjka obvezno pogodbeno določilo o okvirni količini blaga in okvirnega časovnega razporeda dobave blaga. Pregled pogodb o dobavi živilskih proizvodov med predelovalci in dobavitelji je pokazal na zelo pomanjkljivo urejanje pogodbenih razmerij. Pisne pogodbe so brez večine obveznih pogodbenih sestavin, kot jih opredeljuje prvi odstavek 61.g člena ZKme-1. Prav tako pa je bilo mogoče ugotoviti, da pisnih pogodb niti ni in se posluje po sistemu posameznega povpraševanja, ponudbe in naročila. Agencija je že v preteklih raziskavah s področja nedovoljenih ravnanj ugotovila, da obstaja veliko kršitev kar zadeva izpolnjevanje obveznosti pisnih pogodb v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da do sklepanja pisnih pogodb ne pride na pobudo dobaviteljev, ki si ne želijo dolgoročnega sodelovanja s kupci predvsem iz razloga, da ohranijo pogajalsko moč in si s pogajanji z več kupci zagotovijo najboljše pogodbene pogoje predvsem iz cenovnega vidika. Agencija je z analizo pogodbenih razmerij, sklenjenih med trgovskimi podjetji kot kupci živilskih proizvodov in dobavitelji, ugotovila še morebitne znake nedovoljenih ravnanj, in sicer nepravilno vračilo neprodanih hitro pokvarljivih kmetijskih, živilskih in drugih proizvodov, nespoštovanje plačilnih rokov iz ZKme-1, neprevzemanje dogovorjenih količin izdelkov skladno z dogovorjeno dinamiko odkupa, če ta odstopa od dogovora za več kot 25 %, ter določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni. Agencija na podlagi prejetih podatkov in ostale dokumentacije ni ugotovila, da bi kupci živilskih proizvodov enostransko spreminjali pogodbene pogoje, ki se nanašajo na cene, in posledično vplivali na visoko rast cen živil. Navedeno pa ne pomeni, da v praksi ni kršitev. Kupci so pojasnili, da se cene in ostali pogodbeni pogoji sodelovanja z dobavitelji praviloma dosežejo ob soglasju volj. Spremembe cenikov kupcem v potrditev pretežno pošiljajo dobavitelji, morebitno enostransko spreminjanje pogodbenih pogojev s strani dobaviteljev pa z vidika nedovoljenih ravnanj ni nedovoljeno. Tudi nobeden od dobaviteljev ni izpostavil problematike enostranskega zniževanja odkupnih cen s strani kupcev.
Na podlagi ZPOmK-2 lahko Agencija uporabi podatke, ki jih je pridobila pri opravljanju raziskav, v postopkih po tem zakonu. Ker je v okviru opravljanja predmetne raziskave Agencija na podlagi prejetih podatkov in dokumentov zaznala določena neskladja in nepravilnosti po ZKme-1, bo od podjetij zahtevala še dodatna pojasnila in v skladu z določili ZPOmK-2 in ZKme-1 ob ugotovljenih kršitvah zakona ustrezno ukrepala.
Agencija poudarja, da je raziskava cenovnih razmer na trgu izbranih živilskih proizvodov potekala v obdobju od 1. 8. 2022 do 31. 3. 2023 in ne zajema obdobja po tem datumu. Navedeno pa ne pomeni, da Agencija ni spremljala, ne spremlja oziroma ne bo tudi v bodoče spremljala obravnavanega trga in po potrebi ukrepala v skladu s pooblastili. Agencija v zaključku izpostavlja še, da vsebuje končno poročilo Agencije o izsledkih raziskave številne zaupne podatke, zato Agencija poročila ne more objaviti.