Pogosta vprašanja

Ali morajo podjetja s sedežem v tujini priglasiti koncentracijo Agenciji?

Koncentracijo morajo priglasiti Agenciji tudi podjetja s sedežem v tujini, če izpolnjujejo pravni in ekonomski pogoj za priglasitev. Za zadostitev zakonskim kriterijem je dovolj, če imajo podjetja iz tujine le promet na slovenskem trgu in ni treba, da so organizirana v eni od statusno-pravnih oblik.

Seveda pa koncentracije Agenciji ni treba priglasiti, če jo v skladu z Uredbo 139/2004/ES presoja Evropska komisija.

 

Ali lahko udeleženci priglasijo koncentracijo pred nastopom katerega izmed dogodkov, ki določajo obveznost priglasitve?

ZPOmK-1 ne izključuje možnosti, da udeleženci priglasijo koncentracijo pred nastopom katerega od dogodkov, navedenih v prvem odstavku 10. člena. Udeleženci nameravane koncentracije so dolžni navesti predlagane oz. pričakovane datume vseh za izvedbo koncentracije pomembnejših dogodkov. V primeru, da se v obdobju med priglasitvijo koncentracije in njeno izvedbo razmere na upoštevnem trgu bistveno spremenijo, je treba koncentracijo ponovno priglasiti Agenciji.

 

Ali gre za koncentracijo, kadar finančne družbe pridobijo lastniške deleže v podjetju?

Četrti odstavek 10. člena ZPOmK-1 določa, da ne gre za koncentracijo, kadar banke, zavarovalnice, hranilnice ali druge finančne družbe, katerih običajne dejavnosti vključujejo trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za račun drugih, začasno pridobijo poslovne deleže v podjetju zaradi njihove nadaljnje prodaje, pod pogojem, da ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh poslovnih deležev, zato da bi vplivale na konkurenčno ravnanje tega podjetja, ali da uveljavljajo navedene glasovalne pravice samo zato, da bi pripravile prodajo teh poslovnih deležev in se ta prodaja opravi v enem letu od pridobitve poslovnih deležev.

 

Kaj zajema letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini?

Letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini zajema čiste prihodke od prodaje proizvodov in storitev, ki so jih ustvarila v koncentraciji udeležena podjetja v poslovnem letu skupaj z drugimi podjetji v skupini, ne obsega pa čistih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev med podjetji v skupini. Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo kontrole nad delom ali deli enega ali več podjetij, se pri prodajalcu ali prodajalcih upošteva letni promet, ki se nanaša na dele, ki so predmet koncentracije. Če imajo podjetja v skupini skupaj s tretjimi podjetji kontrolo v skupnem podjetju, se letni promet skupnega podjetja enakomerno porazdeli med njimi.

 

Kaj zajema letni promet kreditnih in finančnih institucij ter zavarovalnic?

Zaradi posebnosti nekaterih dejavnosti, ki se odražajo že pri obliki oz. strukturi računovodskih izkazov, splošna opredelitev letnega prometa ni vedno ustrezna. Za letni promet kreditnih in finančnih institucij ter zavarovalnic je zato izoblikovana posebna definicija.

Letni promet kreditnih in finančnih institucij zajema finančne prihodke iz deležev, finančne prihodke iz danih posojil in finančne prihodke iz poslovnih terjatev.

Letni promet zavarovalnic pa zajema znesek kosmatih obračunanih zavarovalnih premij, ki obsega vse prihodke in terjatve iz zavarovalnih pogodb, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšan za davke ali prispevke, povezane z zavarovalnimi premijami.

 

Kakšne so posledice opustitve priglasitve ali prepozne priglasitve?

74. člen ZPOmK-1 določa tudi globe za opustitev priglasitve koncentracije ali za prepozno priglasitev.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki Agenciji ne priglasi koncentracije, ki je podrejena določbam ZPOmK-1, ali je ne priglasi v za to določenem zakonskem roku, se kaznuje z globo v višini do 10 % letnega prometa v koncentraciji udeleženega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu.

Dodatno se za tak prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, in sicer z globo v višini od 5.000 do 10.000 EUR.

Fizična oseba, ki že nadzoruje najmanj eno podjetje, se kaznuje za prekršek z globo v višini od 3.000 do 5.000 EUR.

Če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oz. višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oz. njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo v višini od 15.000 do 30.000 EUR, fizična oseba, ki že nadzoruje najmanj eno podjetje, pa z globo od 10.000 do 15.000 EUR.

 

Ali podjetja lahko uresničujejo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, pred izdajo odločbe o skladnosti koncentracije s pravili koncentracije?

Prvi odstavek 44. člena ZPOmK-1 določa, da podjetja ne smejo uresničevati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, za katero obstaja obveznost priglasitve Agenciji, do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.

Agencija lahko izjemoma, na predlog podjetja izda sklep, s katerim dovoli izvrševanje koncentracije v določenem obsegu ali pod določenimi pogoji pred izdajo odločbe, če podjetje izkaže, da je takšno izvrševanje nujno potrebno za ohranjanje vrednosti naložbe ali za opravljanje storitev splošnega interesa. Agencija izda sklep glede dovolitve ali zavrnitve izvrševanja koncentracije v 15 delovnih dneh od prejema predloga podjetja (četrti odstavek 44. člena ZPOmK-1).

 

Kakšne so posledice, če podjetje uresničuje pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, za katero obstaja obveznost priglasitve Agenciji, pred izdajo odločbe o skladnosti koncentracije s pravili koncentracije?

Tretji odstavek 44. člena ZPOmK-1 določa, da so dejanja, storjena v nasprotju z določili ZPOmK-1, ki opredeljujejo zadržanje izvrševanja koncentracije, nična.

Globe za ta prekršek so enake kot pri opustitvi priglasitve koncentracije ali prepozni priglasitvi koncentracije in so opredeljene v 74. členu ZPOmK-1, in sicer se pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v nasprotju z določili ZPOmK-1 izvršuje pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, kaznuje za prekršek z globo v višini do 10 % letnega prometa v koncentraciji udeleženega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu.

Odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika se za ta prekršek kaznuje z globo v višini od 5.000 do 10.000 EUR.

Fizična oseba, ki že nadzoruje najmanj eno podjetje, se kaznuje z globo v višini od 3.000 do
5.000 EUR.

Če je narava storjenega prekrška zaradi opustitve priglasitve koncentracije oz. prepozne priglasitve posebno huda zaradi višine povzročene škode oz. višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oz. njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo v višini od 15.000 do 30.000 EUR, fizična oseba, ki že nadzoruje najmanj eno podjetje, pa z globo v višini od 10.000 do 15.000 EUR.

 

Kateri podatki predstavljajo zaupne podatke?

Zaupni podatki, ki so opredeljeni v 16. točki 3. člena ZPOmK-1, so: poslovne skrivnosti, poslovna korespondenca, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost podjetja, osebni podatki in vsi drugi podatki, za katere so z ZPOmK-1 ali z drugimi predpisi določeni posebni režimi njihovega varstva in posebni pogoji za dostop do njih. Za zaupne podatke pa nikakor ne štejejo podatki, ki so javno dostopni.