Slovenski dan varstva konkurence, 28. septembra 2017

Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) je 28. septembra 2017 organizirala tradicionalno mednarodno konferenco »Slovenski dan varstva konkurence« (Slovenian Competition Day).
 
Letošnje konference je bila posvečena dvema aktualnima temama in sicer o (i) Ugotavljanju zadostne stopnje škodljivosti za konkurenco pri obravnavi omejevalnih ravnanj ter (ii)  Vplivu manjšinskega deleža in navzkrižnega članstva v organih odločanja in nadzora na učinkovito konkurenco.

 

Po pozdravnem nagovoru direktorja AVK Andreja Matvoza je v dopoldanskem panelu predstavnik Evropske komisije Harald Mische predstavil splošna stališča Evropske komisije do obravnavane tematike, Miro Prek, sodnik Splošnega sodišča EU (EGC),  pa je podal nekaj razmišljanj v zvezi s pristopom EGC pri obravnavani tematiki.

 

V nadaljevanju je bila predstavljena praksa nacionalnih organov in pristojnih sodišč v državah članicah EU. Uvodoma je Bojan Tavčar predstavil novejšo prakso AVK pri obravnavi omejevalnih sporazumov po cilju ter njihovo usodo pri sodni presoji. Odvetnica Aleksandra Mitić je nadaljevala s predstavitvijo pogleda odvetnika na kriterije pri izkazovanju cilja oziroma učinkov pri omejevalnih sporazumih. Martin Dekleva je orisal dileme in rešitve Upravnega sodišča pri sodni presoji novejših odločb AVK. Matteo Negrinotti iz italijanske agencije (AGCM)  predstavil nekaj najzanimivejših primerov dokazovanja kršitev konkurenčnega prava po cilju, Michaela Nosa iz slovaškega urada za varstvo konkurence pa je predstavitve zaključila s prispevkom o najbolj pogostih kršitvah po cilju na Slovaškem in predstavitvijo instančnih odločb in sodne prakse v zvezi z obravnavano tematiko. Izjemno zanimive in na trenutke polemične predstavitve prispevkov je moderator panela Andrej Fatur sklenil s krajšo razpravo.

 

V popoldanskem, delu konference, je bila obravnavana problematika vpliva strukturnih povezav med podjetji na učinkovito konkurenco. Moderator in predavatelj Gorazd Podbevšek je pojasnil pravni položaj in pravice manjšinskega družbenika v različnih družbah, dr. Borut Bratina pa teoretični pogled na vpliv manjšinskega deleža in navzkrižnega članstva v organih odločanja in nadzora na učinkovito konkurenco. Dajana Muženič (AVK) je predstavila, kako lahko strukturne vezi med podjetji povzročijo nastanek protikonkurenčnih učinkov, ki imajo lahko za posledico višje cene proizvodov oziroma storitev in omejitev proizvodnje ter s tem zmanjšano blaginjo za potrošnike. V nadaljevanju je Jean Bergevin (Evropska komisija) analiziral potencialne teorije škode in možnosti merjenja učinkov skupnega lastništva. Predstavitve je zaključila Gabriella Romano iz italijanske agencije (AGCM) s predstavitvijo nekaj praktičnih primerov.

 

V zaključni razpravi je bilo povzeto, da je verjetnost pojava protikonkurenčnih učinkov odvisna od več dejavnikov, ki jih je treba ugotavljati in presojati. Po pridobitvi manjšinskega deleža posameznega podjetja v drugem podjetju se namreč finančni interes pridobitelja spremeni, v primeru obstoja navzkrižnih vezi med podjetji pa lahko ta interes postane še večji in pomembnejši. Manjšinski deleži lahko podjetju omogočajo tudi izvajanje določenega vpliva na poslovanje drugega podjetja.

 

 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava