V javnosti se pojavljajo informacije, da Javna Agencija RS za varstvo konkurence v letu 2017 ni izdala nobene odločbe o prekrških, poraja se tudi dvom o delovanju Agencije v vlogi prekrškovnega organa. Zato v nadaljevanju podajamo nekaj pojasnil glede postopkov in delovanja Agencije.
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) v zvezi s presojo omejevalnih ravnanj predpisuje dva formalno ločena postopka, in sicer: (i) postopek ugotavljanja konkurenčno pravne kršitve (upravni postopek) ter (ii) prekrškovni postopek, v katerem Agencija kot prekrškovni organ kršitelju naloži globo.
V upravnem postopku se poleg ZPOmK-1 smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), v prekrškovnem postopku pa določbe Zakona o prekrških (ZP-1). Po veljavni ureditvi Agencija ugotavlja prekrške v zvezi z omejevalnimi ravnanji in izreka sankcije za prekrške v prekrškovnem postopku, ki je sicer formalno ločen od upravnega postopka, vendar sta oba postopka vsebinsko povezana, saj se nanašata na ista dejanska stanja, dokazi iz upravnega postopka pa so podlaga tudi za prekrškovni postopek.
Za razliko od primerljivih agencij v državah EU, Agencija RS za varstvo konkurence ob izdaji upravne odločbe, s katero je bila ugotovljena kršitev predpisov o konkurenci, nima pooblastil za neposredno nalaganje glob podjetjem. Skladno z določbami ZPOmK-1 in glede na obstoječo sodno prakso, predstavlja pravno podlago za začetek prekrškovnega postopka le pravnomočna upravna odločba. Glede na dolgotrajne postopke sodnega varstva, v letu 2017 ni bilo pravnomočnih upravnih odločb, zato Agencija ni imela niti pravne možnosti za izvedbo potencialnega prekrškovnega postopka. Ob tem lahko le ponovno ugotovimo, da dvojnost postopka predstavlja veliko oviro za učinkovitejše delo Agencije.
Agencija že nekaj zadnjih let opozarja, da se regulatorne naloge na področju varstva konkurence zaradi neprilagojene zakonodaje ne izvajajo tako uspešno, kot bi se lahko. Posledica veljavne ureditve so dolgotrajni postopki, ki so prepredeni s procesnimi in materialno pravnimi zapleti.
Rešitev vidimo predvsem v uvedbi enotnega postopka, ki bi lahko v veliki meri izboljšal učinkovitost Agencije. Že nekaj zadnjih let potekajo priprave, oblikovani pa so bili tudi konkretni predlogi za zakonodajno rešitev, ki bi omogočila paralelno izrekanje sankcij v okviru upravnega postopka. Žal Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), kot uradni predlagatelj sprememb in dopolnitev zakona, ustreznih zakonodajnih sprememb do sedaj ni uresničilo.