Oblikovanje pogojev za sodelovanje pri naročanju storitev servisiranja in vzdrževanja motornih vozil

Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: Agencija) z namenom vzpostavitve ustreznega delovanja trga že dalj časa intenzivno spremlja dogajanje na področju sektorja servisov motornih vozil. Med drugim je Agencija na tem področju v mesecu marcu 2019 zoper več podjetij uvedla postopek ugotavljanja prepovedanega omejevalnega sporazuma, ker je bila izkazana verjetnost, da so se sporazumela oziroma usklajeno ravnala pri prodaji storitev popravil oziroma vzdrževanja vozil znamke Renault na ozemlju Republike Slovenije; izvleček sklepa o uvedbi postopka je dostopen na spletni strani Agencije.

Agencija je udeležence na trgu in zainteresirano javnost večkrat opozorila na določila Uredbe Komisije (EU) št. 461/2010 z dne 27. 5. 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju motornih vozil (v nadaljevanju: Uredba št. 461/2010) in določila Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (v nadaljevanju: Uredba št. 330/2010). Navedeni uredbi zagotavljata neodvisnim serviserjem, da lahko servisirajo vozila tudi v času tovarniške garancije prav tako kot pooblaščeni serviserji določenega proizvajalca, ob tem pa ne sme biti ogrožena tovarniška garancija, če serviser upošteva tovarniške normative in standarde, predpisane s strani proizvajalca vozila. Nedopustna je zloraba garancij (bodisi osnovne bodisi razširjene), če proizvajalec garancijo kupcu pogojuje s tem, da mora kupec vsa servisna in vzdrževalna dela, tudi tista, ki niso zajeta v garanciji, opraviti v okviru pooblaščene servisne mreže proizvajalca vozil.

Cilj izpostavljenih uredb je vzpostaviti oziroma ohraniti ustrezno delovanja trga storitev popravljanja in vzdrževanja motornih vozil ter distribucije rezervnih delov s tem, da se ohrani konkurenca tako med člani pooblaščenih servisnih mrež kot tudi med temi člani in neodvisnimi serviserji, proizvajalci delov in distributerji. Če obstaja zadostna stopnja konkurence, imajo potrošniki od tega neposredne koristi, saj lahko npr. pridobijo izvedene storitve in rezervne dele po bistveno nižjih cenah; cene, ki jih zaračunavajo pooblaščeni servisi, so namreč pogosto znatno višje od cen, ki jih zaračunavajo neodvisni serviserji. Agencija meni, da je ravnanje naročnikov, opredeljenih v 9. členu Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki v postopkih oddaje javnih naročil naročajo storitve servisiranja, vzdrževanja in popravila službenih vozil ter v razpisno dokumentacijo vključijo pogoj pooblaščenosti serviserjev, v nasprotju s cilji Uredbe št. 461/2010 in Uredbe št. 330/2010. Četudi uredbi neposredno ne urejata javnonaročniških razmerij, je pomembno, da se tudi v slednjih upošteva cilje, ki jih uredbi zasledujeta. Zahteva po pooblaščenosti serviserjev tem ciljem nasprotuje, saj onemogoča sodelovanje t. i. neodvisnim serviserjem, s čimer se že izhodiščno onemogoči kakršenkoli učinek, ki naj bi ga uredbi imeli na stanje konkurence pri storitvah servisiranja, vzdrževanja in popravila motornih vozil. Naročniki lahko ustrezen standard izvajanja storitev zagotovijo z drugimi ukrepi, ki ne pomenijo onemogočanja sodelovanja v postopku neodvisnim serviserjem in tako ne predstavljajo kršitve načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3). Takšno stališče je zavzela tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-138/2019-5 z dne 3. 9. 2019, s katerim je v celoti pritrdila navedbam Agencije v zahtevku za revizijo v postopku oddaje javnega naročila FURS. Nadalje Agencija meni, da pogoj pooblaščenosti serviserjev v razpisni dokumentaciji nepotrebno oži krog potencialnih ponudnikov ter povečuje možnost kartelnega dogovarjanja med ponudniki, kar slednjim omogoča, da v postopkih javnega naročanja oddajajo ponudbe z višjimi cenami.

Glede na navedeno Agencija poziva naročnike, da v postopkih javnega naročanja sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti razpisne dokumentacije s prej opisanimi izhodišči. Agencija bo namreč tudi v bodoče podrobno spremljala javna naročila za predmetne storitve in po potrebi ukrepala skladno s pooblastili iz ZPOmK-1 in Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN).

 

 

 

 

Nazaj na seznam