Urad RS za varstvo konkurence ima kot pristojni organ v smislu določil 15. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju: ZPOmK) nalogo spremljati in analizirati razmere na trgu, v kolikor so le-te pomembne za razvijanje poštene in svobodne konkurence.
V skladu z navedeno pristojnostjo se je Urad odločil, da zaradi pospešene rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji izvede anketo med trgovskimi družbami in dobavitelji, na osnovi katere je želel pridobiti podatke o razmerah na trgu dobave blaga trgovskim podjetjem. Namen vprašalnikov ni bil ugotavljanje vzrokov za inflacijo, saj to ni pristojnost Urada, ampak spremljanje razmer na trgu in ugotavljanje morebitnih kršitev pravil varstva konkurence.
Urad je posredoval podrobne vprašalnike 92 dobaviteljem in 7 trgovskim družbam ter prejel 35 vprašalnikov dobaviteljev, kar predstavlja 38% odziv, in 4 vprašalnike trgovcev, kar predstavlja 57% odziv, poleg tega pa je precejšen del vrnjenih vprašalnikov izpolnjenih nepopolno, zato je Urad dejansko pridobil zelo malo uporabnih podatkov. Po mnenju Urada so razlogi za slabo odzivnost oz. nepopolno izpolnjene vprašalnike predvsem v vsebini zahtevanih podatkov, saj le-ti predstavljajo poslovne skrivnosti, katerih razkritje bi lahko povzročilo, še zlasti manjšim dobaviteljem, ki nimajo tržne moči, nepopravljivo gospodarsko škodo. Urad mora na podlagi določil ZPOmK na zahtevo podjetij, ki so vir informacij, varovati tajnost identitete podjetja, če ta verjetno izkaže, da bi mu razkritje povzročilo znatno škodo, prav tako pa je dolžan varovati poslovne skrivnosti podjetij, zato konkretni podatki, ki jih je Urad pridobil z vprašalniki, ne bodo predstavljeni javnosti, ampak jih bo Urad uporabil pri svojem delu v skladu z ZPOmK.
Ponovila se je izkušnja iz preteklosti glede slabe odzivnosti na poslane vprašalnike, vendar Urad nima pravne podlage za sankcioniranje nesodelovanja. Ker ima Urad zaradi neodzivnosti subjektov na trgu nenehne težave s pridobivanjem podatkov, ki predstavljajo osnovo za ugotavljanje razmer na trgu in posledično ustrezno sankcioniranje morebitnih kršitev ZPOmK, je v predlogu novega zakona, ki je v postopku sprejemanja, predvidel ustrezne določbe, ki bi to težavo rešile.
Kljub skromnim podatkom je Urad ugotovil, da se navedbe dobaviteljev in trgovcev povsem ne ujemajo. Dobavitelji, ki nameravajo povišati cene svojih proizvodov, kot razloge za dvig cen navajajo porast cen osnovnih surovin, embalaže, energentov, rast ostalih stroškov, akcije pri trgovcih, polletno zamrznitev cen ob uvedbi evra, povečevanje pogodbenih bonitet trgovcev, idr. Trgovci del krivde prelagajo na dobavitelje. Podatki o maržah, ki so jih posredovali dobavitelji in trgovci, medsebojno niso primerljivi. Dobavitelji so posredovali podatke za izbrane izdelke, pri čemer lahko opazimo, da so pri nekaterih izdelkih zelo visoke marže pri vseh trgovskih družbah, trgovske družbe pa so posredovale podatke o povprečnih maržah po blagovnih skupinah, ki so na prvi pogled nižje, kot jih navajajo dobavitelji, vendar pa primerjava takih podatkov ni smiselna.
Nekatere navedbe, ki izhajajo iz prejetih vprašalnikov, o obstoju kršitev pravil konkurence tako na strani trgovskih družb kot tudi dobaviteljev Urad preverja in bo postopal v skladu s svojimi pooblastili.
Andrej Plahutnik, direktor