V Ljubljani je dne 20. in 21. junija 2006, v organizaciji Urada RS za varstvo konkurence in Generalnega direktorata za konkurenco Evropske komisije, potekal dvodnevni posvet na temo svobodnih poklicev, na katerem so poleg predstavnikov obeh organizatorjev aktivno sodelovali predstavniki zbornic, ki združujejo svobodne poklice ter resornih ministrstev.
Pojem svobodnih poklicev v konkurenčno-pravnem smislu zajema poklice, katerih cilj je izvajanje visoko specializiranih storitev, ki je v skladu s širšim javnim interesom, zato je njihovo izvajanje v večini držav Evropske Unije regulirano, predvsem z namenom, da bi se zagotovilo ustrezno raven izvajanja storitev ter preprečilo pomanjkljivosti, ki bi se lahko pojavile v primeru popolne liberalizacije teh storitev.
Posvet je v prvem delu potekal s predstavniki Odvetniške zbornice, Notarske zbornice, Lekarniške zbornice, Inženirske zbornice, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Slovenskega inštituta za revizijo, v drugem delu pa s predstavniki Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za zdravje.
Namen posveta je bila predstavitev politike institucij za varstvo konkurence v Evropski Uniji (v zadevnem primeru Evropske Komisije in Urada RS za varstvo konkurence), ki je primarno usmerjena v boljšo regulacijo, ki pa lahko poteka le ob sodelovanju resornih ministrstev, predvsem v zvezi z oblikovanjem zakonodaje, ob tvornem sodelovanju predstavnikov svobodnih poklicev ter identifikacija stanja, tako v Evropski Uniji, kakor tudi v Sloveniji.
Svobodni poklici so izjemno pomembni, kar lahko ponazori nekaj podatkov:
- v Nemčiji predstavljajo do 9 % BDP;
- v Italiji znaša povprečen strošek na račun svobodnih storitev v izvozu 6%;
- v Veliki Britaniji so v letu 2003 izdatki za pravne storitve predstavljali 19 milijard funtov;
- po podatkih Eurostat-a svobodni poklici zaposlujejo 12 milijonov ljudi.
V Evropski Uniji (in vseh državah članicah) se oblikuje (in tudi že izvaja) program reform za izvajanje Lizbonske strategije, ki naj bi zagotovil večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva, istočasno pa dosegel oba temeljna cilja, večjo gospodarsko rast in nova delovna mesta. Projekt ustreznejše regulacije svobodnih poklicev predstavlja pomemben del programa reform, saj velja splošna ugotovitev, da lahko pretirana regulacija predstavlja oviro za svobodno nastopanje na trgu, istočasno pa uporabniku (potrošniku) ne zagotavlja vselej ugodne možnosti izbire in ustreznega razmerja med ceno in kvaliteto.
Najbolj tipični elementi, ki predstavljajo ovire za večjo stopnjo konkurence, so v EU naslednji:
- fiksne tarife
- priporočene tarife
- omejevanje oglaševanja
- posebne ovire za vstop na trg
- posebni pogoji za opravljanje določene vrste poklica.
Nekateri od teh elementov so prisotni tudi v Sloveniji, tako tarife, ki so lahko fiksne (npr. pri notarjih) ali priporočene (predvsem pri tehničnih poklicih), kakor tudi omejitve pri oglaševanju, omejevanje števila izvajalcev (t. i. numerus clausus), kakor tudi posebni pogoji za opravljanje storitev.
Zaradi navedenega bo potrebno po detajlni analizi, ob upoštevanju proporcionalnosti med pričakovano visoko stopnjo strokovnosti in možnostjo izbire, pristopiti k (v nekaterih primerih) učinkovitejši regulaciji teh poklicev.
Posebej je potrebno poudariti, da je v Sloveniji zaradi nekaterih zgodovinskih značilnosti izrazito prisotna težnja po določanju cen. Dogovori o cenah, kot klasični kartelni dogovori, sicer predstavljajo izjemno hudo kršitev konkurenčne zakonodaje, vendar pa v primerih, če je za tovrstna določanja (predvsem oblikovanje tarif) podana zakonska podlaga, institucije za varstvo konkurence ne morejo ukrepati; enako velja za ostale omejitve, ki sicer v osnovi lahko predstavljajo klasične kršitve, vendar če je za to podana podlaga v zakonodaji, ni podlage za ukrepanje.
Zaradi navedenega je projekt uvajanja večje stopnje konkurence v svobodne poklice izjemno pomemben, saj poleg boljše izbire za potrošnika lahko bistveno pripomore tudi k večji konkurenčnosti gospodarstva ter ugodnim ekonomskim učinkom.
Andrej Plahutnik, direktor