Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence je dne 21. 12. 2005 izdal dopolnilno odločbo, s katero je zavrnil zahtevek družbe Western Wireless International d.o.o. (v nadaljevanju: WWI) v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja zlorabe prevladujočega položaja družbe Mobitel d.d., Vilharjeva 23 (v nadaljevanju: Mobitel), Ljubljana, na upoštevnem storitvenem trgu mobilne govorne telefonije v Republiki Sloveniji zaradi očitanega oblikovanja nepoštenih in nestroškovno naravnanih cen, zlasti pri cenah, ki izvirajo in se zaključujejo v lastnem omrežju.
Urad je dne 20. 6. 2003 na zahtevo družbe WWI uvedel postopek ugotavljanja domnevne kršitve določil 10. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki naj bi se izkazovala z očitano zlorabo prevladujočega položaja družbe Mobitel, ki naj bi:
- oblikoval nepoštene in nestroškovno naravnane cene, zlasti pri cenah klicev, ki izvirajo in se zaključujejo v lastnem omrežju (t. i. "on-net" cene);
- medsebojno subvencioniral različne telekomunikacijske storitve;
- vsiljeval nesorazmerne pogodbene pogoje (ob nakupu subvencioniranega mobilnega aparata uporabnika veže za neobičajno dolgo obdobje).
Urad je dne 14. 6. 2005 že izdal delno odločbo pod opravilno številko 3072-4/2003-184, in sicer v delu, ki se nanaša na drugo in tretjo točko sklepa o uvedbi postopka zaradi očitanega medsebojnega subvencioniranja različnih telekomunikacijskih storitev in vsiljevanja nesorazmernih pogodbenih pogojev.
Z izdajo dopolnilne odločbe je Urad odločil še o prvi točki zahtevka, in sicer o tem, ali Mobitel zlorablja svoj prevladujoči položaj z oblikovanjem nepoštenih in nestroškovno naravnanih cen, zlasti pri cenah klicev, ki izvirajo in se zaključujejo v lastnem omrežju.
Poenostavljeno povedano, očitek cenovnega predatorstva pomeni zlorabo prevladujočega položaja, kadar cene ne pokrivajo stroškov, posledica pa je izrivanje konkurentov s trga.
Urad je v dokaznem postopku ugotovil, da Mobitel nesporno ima prevladujoči položaj in zaradi tega posebne obveznosti do nastopanja na trgu, med ostalim tudi do tega, da ne nastopa s cenami, ki ne bi pokrivale stroškov.
Urad je v postopku ugotovil, da cene, ki jih Mobitel zaračunava za klice, ki izvirajo in se zaključujejo v lastnem omrežju, presegajo stroške in da torej očitek cenovnega predatorstva ni utemeljen in da na tej podlagi ni zlorabe prevladujočega položaja.
V izogib morebitnim napačnim interpretacijam je ponovno potrebno pojasniti, da presoja Urada ni bila usmerjena v odškodninska in druga civilno-pravna razmerja med WWI in Mobitelom, temveč izključno v presojo morebitne zlorabe prevladujočega položaja družbe Mobitel v obsegu sklepa o uvedbi postopka.
Odločba je dokončna, zoper njo pa je mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu.
Andrej Plahutnik, direktor