Agencija izdala odločba o skladnosti koncentracije podjetij DNEVNIK d.d. in ČASNIK VEČER d.o.o.

Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence je dne 26. 7. 2019 sprejela odločitev, da pridobitvi skupne kontrole podjetij 2HT invest, svetovanje in storitve d.o.o., Ljubljana, Lajovčeva ulica 8, 1260 Ljubljana - Polje, in DNEVNIK, družba medijskih vsebin, d.d., Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana, nad podjetjem ČASNIK VEČER časopisna založniško podjetje d.o.o., Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor, ne nasprotuje in da je koncentracija skladna s pravili konkurence.

Agencija uvodoma pojasnjuje, da pri presoji koncentracij na področju medijev ne presoja vidikov njihove pluralnosti, za kar je namreč pristojno Ministrstvo za kulturo, pač pa izključno ekonomske kriterije vplivov na konkurenco na opredeljenih upoštevnih trgih v okviru pristojnosti, ki ji jo opredeljuje Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1).

Predmetno koncentracijo sta priglasili podjetji 2HT invest d.o.o. in Dnevnik d.d. (v nadaljevanju: obe podjetji skupaj se navaja kot priglasitelj) kot nameravano koncentracijo. Priglasitelj je zadevno koncentracijo priglasil kot združitev dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij, ki bo nastala na podlagi sklenjene Predpogodbe o združitvi dejavnosti časopisnega založništva »Večer« in »Dnevnik« ter spletnih strani »vecer.com« in »dnevnik.si« z dne 14 6. 2018.

Priglasitev je bila večkrat dopolnjena. Med drugim je priglasitelj Agencijo dne 30. 4. 2019 obvestil o prodaji treh odvisnih podjetij podjetja 2HT invest d.o.o.,  in sicer podjetja Podjetje za informiranje d.o.o. , podjetja Večer revije d.o.o. in podjetja Tretje revije, izdajanje revij, trgovina in storitve, d.o.o., ki je bilo s strani podjetja 2HT invest d.o.o. kot edinega lastnika ustanovljeno dne 25. 3. 2019, ter dne 24. 5 2019 Agenciji posredoval dopolnitev priglasitve upoštevajoč navedene spremembe.

Agencija je pri presoji analizirala več upoštevnih trgov: trga izdajanja tiskanih publikacij, trg izdajanja spletnih publikacij, trg prodaje oglasnega prostora v tiskanih publikacijah in trg spletnega oglaševanja.

Agencija šteje dnevni tiskani časopisa Večer kot regionalni časopis splošno-informativne vsebine, medtem ko časopis Dnevnik šteje kot nacionalni časopis splošno-informativne vsebine. Regionalni časopisi si po mnenju Agencije medsebojno ne konkurirajo, lahko pa so regionalni dnevni časopisi splošno-informativne vsebine konkurent nacionalnem časopisu splošno-informativne vsebin na območju svoje regije in njej sosednjih regijah. V koncentraciji udeležena podjetja s povezanimi podjetji pri dejavnosti izdajanja tiskanih dnevnih publikacij s splošno-informativno vsebino tako niso prisotna na istih upoštevnih trgih, kar pomeni, da v zadevni koncentraciji ne bo prišlo do horizontalnih prekrivanj in s tem do negativnih učinkov na teh opredeljenih upoštevnih proizvodnih trgih.

Na trgu izdajanja elektronskih publikacij z informativno vsebino je prisotno večje število teh publikacij različnih izdajateljev, katerih glavna dejavnost ni nujno izdajanje teh ali drugih publikacij, da so nekatere vsebine dostopne sicer proti plačilu, da pa je dostop do vseh spletnih strani prost, kar obiskovalcu spleta omogoča možnost izbire, da se odloči ali bo dostopal tudi do plačljivih vsebin ali pa bo te vsebine ali njim podobne iskal drugje na spletu. Agencija ugotavlja, da sama obiskanost elektronskih publikacij neposredno izdajateljem le-teh ne prinaša prihodkov, na podlagi katerih bi Agencija lahko ugotavljala tržno struktura zadevnega trga in presojala učinke zadevne koncentracije na tem trgu, jih pa ustvarja posredno v povezavi z oglaševanjem, saj večji doseg spletne strani predstavlja več uporabnikov spleta, torej večji obseg ciljne publike, zato si izdajatelji elektronskih publikacij med seboj seveda konkurirajo, kar pa je Agencija presojala na upoštevnem trgu prodaje spletnega oglasnega prostora.

Agencija ugotavlja, da oglaševalske agencije sredstva svojih naročnikov za oglaševanja usmerjajo na podlagi oglaševalskih strategij, ki jo pripravijo za posamezno oglaševalsko akcijo in v okviru katere tudi izbirajo medije v katerih se oglašuje, izbor teh pa je odvisen od več dejavnikov. Po pomembnosti so to naklada oziroma doseg in ciljna publika, sledi cena oglaševanja in vsebina medija. Glede na to, da imajo oglaševalske agencije v okviru svoje dejavnosti že vzpostavljene oglaševalske kanale po posameznih vrstah medijev, v primeru večjega povečanja cen oglaševanja v tiskanem mediju, ki bi bil posledica usklajenega ravnanja ponudnikov na trgu, sredstva lahko takoj in brez kakršnih koli stroškov prerazporedijo v druge medije. Cena v primeru oglaševanja ni edini parameter, ki določa konkurenčnost, in s tem tudi ne ključni dejavnik, po katerem se presoja protikonkurenčne učinke zadevne koncentracije, saj sta za izbiro medija pomembnejša ciljna skupina in njen doseg s strani posameznega medija. Poleg tega so cene na zadevnem trgu netransparentne zaradi cenovnih ugodnosti, ki so jih naročniki oglaševanja deležni s strani medijev, ki oglasni prostor ponujajo, in praksa odobravanja cenovnih ugodnosti je na zadevnem upoštevnem trgu prisotna že skozi daljše obdobje. Agencija ugotavlja, da so cenovne ugodnosti dejavnik, ki znižuje preglednost določanja cen na zadevnem upoštevnem trgu, kar otežuje možna usklajena ravnanja. Na upoštevnem trgu prodaje oglasnega prostora v elektronskih publikacijah pa združeno podjetje dosega zanemarljiv tržni delež.

Agencija zaključuje, da ob upoštevanju tržnega položaja v koncentraciji udeleženih podjetij s povezanimi podjetji, tržne strukture, obstoječe in potencialne konkurence, ter drugih dejavnikov, obravnavana koncentracija ne omogoča zmanjšanja ali ne onemogoča učinkovite konkurence na katerem koli od opredeljenih upoštevnih proizvodnih/storitvenih trgov. Tudi če udeleženci  koncentracije in z njimi povezana podjetja dosegajo tržne deleže, ki bi jim omogočili vzpostavitev oziroma krepitev prevladujočega položaja in s tem omogočal ravnanje neodvisno od svojih konkurentov ali kupcev, ali usklajeno ravnanje udeležencev na opredeljenih upoštevnih trgih, Agencija meni, da so taka ravnanja malo verjetna, zato je izdala odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.

 

 

 

 

Nazaj na seznam