Agencija za varstvo konkurence vodi postopke o kršitvah prepovedi omejevalnih sporazumov in zlorab prevladujočega položaja v skladu z določbami ZPOmK. V kolikor gre za omejevalna ravnanja, ki jih zajemata 81. in 82. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se poleg nacionalnega konkurenčnega prava uporablja tudi skupnostno pravo. Subsidiarno se uporabljajo pravila Zakona o splošnem upravnem postopku.

ZPOmK vsebuje posebne določbe glede postopka presoje omejevalnih ravnanj in daje Uradu preiskovalna pooblastila, ki zagotavljajo učinkovito odkrivanje dejanj, ki omejujejo konkurenco ter omogočajo zbiranje dokaznega gradiva. Sklenitev prepovedanega omejevalnega sporazuma ali zloraba prevladujočega položaja je po zakonu prekršek, ki je sankcioniran z denarno kaznijo oziroma globo.

Odločbe Agencije so dokončne. Zoper njih je mogoč upravni spor.

Omejevalni sporazumi

Omejevalni sporazumi so sporazumi med podjetji o pogojih poslovanja na trgu, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco. ZPOmK primeroma našteva nekatere tipične oblike omejevalnih sporazumov: sporazumi o določanju cen, delitvi trga in omejevanju proizvodnje, pogodbe o ekskluzivni in selektivni distribuciji, itd. Kar je določeno za sporazume med podjetji, velja tudi za sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij.

Omejevalni sporazumi so prepovedani in nični. Prepoved se nanaša tako na horizontalne kot na vertikalne omejevalne sporazume, torej tako na tiste, ki jih med seboj sklepajo podjetja na isti stopnji gospodarskega procesa, kot tudi na tiste, ki jih med seboj sklepajo podjetja na različnih stopnjah gospodarskega procesa.

ZPOmK izjemoma dopušča nekatere sporazume omejevalne narave, če prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa uporabnikom zagotavljajo pravičen delež doseženih koristi. Omenjeni sporazumi so dopustni le, če udeleženim podjetjem ne nalagajo omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih ciljev, in podjetjem ne dajejo možnosti, da bi izključila pomemben del konkurence. Dopustni so tudi sporazumi, ki so določeni z Uredbo o skupinskih izjemah, ter sporazumi majhnega pomena.

Zlorabe prevladujočega položaja

Prevladujoč položaj na trgu uživa podjetje, ki je pri svojem ravnanju na trgu v precejšnji meri neodvisno od konkurentov, odjemalcev in končnih kupcev. Zakon določa, da podjetje uživa prevladujoč položaj, če je njegov delež prodaje ali nakupa blaga ali storitev v Republiki Sloveniji večji od 40 odstotkov. Prevladujoč položaj lahko uživa dvoje ali več podjetij skupaj.

Tržni delež je pomembno, ne pa tudi edino merilo za ugotavljanje prevladujočega položaja na trgu. Zakon določa, da je pri ugotavljanju prevladujočega položaja potrebno upoštevati tudi: stopnjo konkurence na trgu, možnosti financiranja, možnosti za nakup in prodajo, ovire pri vstopu na trg ipd.

Prevladujoč položaj na trgu sam po sebi ni prepovedan. Prepovedane so zlorabe takšnega položaja. Zakon pojma zlorabe ne opredeljuje, ampak dejanja zlorabe primeroma našteva (neupravičeno zviševanje ali zniževanje cen, diskriminacija odjemalcev in drugih pogodbenih partnerjev, dodatna pogojevanja ipd.); podjetjem s prevladujočim položajem nalaga dolžnost, da se vzdržijo ravnanj, ki neutemeljeno omejujejo ali ovirajo konkurenco na trgu.